Foto: BoBo
Foto: BoBo

Konec preteklega tedna so primarni pediatri na predsednika vlade Marjana Šarca in ministra za zdravje Aleša Šabedra naslovili odprto pismo, v katerem so opozorili na vse slabše razmere na področju primarne pediatrije. Ob tem so pozvali k reševanju celotne primarne ravni zdravstva.

Predsednica sekcije za primarno pediatrijo pri združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva Katja Dejak Gornik je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo opozorila na nesorazmerno razporejenost pediatričnih programov po Sloveniji, kar pomeni, da pediatri ponekod skrbijo tudi za dvakrat več otrok kot v manj obremenjenih regijah.

Neenakomerne obremenitve po državi
Po njenih besedah so najbolj prizadeta ruralna območja, kamor so se zaradi nižjih stroškov bivanja preselile mlade družine, temu pa ni sledilo načrtovanje zdravstvene službe z ustreznimi ukrepi. Med najbolj obremenjenimi je omenila Ravne na Koroškem, Šmarje pri Jelšah, Tržič in Ajdovščino.

Nič kaj spodbudna ni niti starostna struktura pediatrov, saj jih je 116 starejših od 65 let. "Kmalu bomo ostali brez pediatrov," je zatrdila Dejak Gornikova in opomnila tudi na vrzel pri specializacijah v zadnjih letih.

Zdravnik je poklicanost. Nihče od nas ne nažene bolnika ali ne pomaga v stiski in ne verjamem, da bo kdo že opredeljene bolnike kar odklonil. Ni pa prav, če se naš etični pogon izkorišča nam v škodo.

Tina Bregant, pediatrinja in specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine

Želijo si spremembo poteka specializacije, tako da bi specializanti ves čas ohranjali stik s primarno ravnjo. Sistem specializacije je zdaj namreč organiziran tako, da večina specializantov najprej kroži na primariju, nato pa na višjih ravneh, kjer se po izkušnjah Dejak Gornikove običajno tudi ustalijo in ostanejo. Ocenila je, da mlade od primarne ravni odvrne tudi način dela, ki ga spoznajo na kroženju.

Prepričana je, da bi mlade za izbiro specializacije iz pediatrije lahko motivirali tudi z možnostjo raziskovanja na primariju, kar pa zaradi trenutnih obremenitev ni mogoče. "Če bi videli izzive, bi bilo veliko bolj zanimivo za mlade," je ocenila.

Primarni pediatri za zdaj niso sledili nekaterim kolegom družinskim zdravnikom, ki so napovedali kolektivne odpovedi, a tudi to ni izključeno. "Mi si tega ne želimo, to ni naš cilj," je ob tem poudarila Dejak Gornikova.

Ko otrok odraste, pride k družinskemu zdravniku
Pediatrinja in specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine Tina Bregant je poudarila, da težav v pediatriji in družinski medicini nima smisla reševati ločeno. Otroci namreč odrastejo in se preselijo iz ambulant pediatra k družinskim zdravnikom. Opomnila je, da je iniciativa Mladi zdravniki Slovenije že dlje opozarjala, da bo prišlo do takih razmer. "Gre za slabo vodenje, načrtovanje, organizacijo," je ocenila. Že pred leti bi morala biti oblikovana primarna mreža z razporeditvijo pediatrov in pri njih opredeljenih bolnikov ter uvedeni kakovostni in strokovni standardi in normativi.

Tina Bregant poziva, naj se problematike pediatrov in družinskih zdravnikov ne obravnava ločeno. Foto: BoBo
Tina Bregant poziva, naj se problematike pediatrov in družinskih zdravnikov ne obravnava ločeno. Foto: BoBo

Ob tem je bila kritična do politike Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki po njenih besedah zdravnikom na primarni ravni jemlje avtonomijo in kredibilnost. Ostra je bila tudi do zdravstvene zakonodaje: zakona o zdravilih in zakona o zdravstveni dejavnosti, sprejete v prejšnjem mandatu.

Prepričana je, da bi lahko nekaj ukrepov za umiritev stanja uresničili hitro. Med takimi so sprememba splošnega dogovora glede opredeljevanja novih bolnikov za letos in sprejem ustreznega aneksa, prenos birokratskih obremenitev z zdravnikov na administratorje, prenos določenih kompetenc na medicinsko sestro. Nekoliko zamudnejša, a še vedno dokaj hitra bi lahko bila tudi sprememba zakonodaje, ki mladim zdravnikom tri leta po specializaciji ne dopušča samostojnega opravljanja dela.

Da neopredeljeni bolniki ne bi ostali brez zdravnika, pa predlaga vpeljavo triažnega - dežurnega zdravnika za neurgentne primere v zavodu, ki bi skrbel za njih. "Bolniki ne smejo ostati brez zdravstvene oskrbe. Ni pa rešitev, da bo na papirju vse dostopno, v realnosti pa ne. Zato je treba najti rešitev," je dejala.

"Zdravnik je poklicanost. Nihče od nas ne nažene bolnika ali ne pomaga v stiski in ne verjamem, da bo kdo že opredeljene bolnike kar odklonil. Ni pa prav, če se naš etični pogon izkorišča nam v škodo," je opomnila Bregantova in dodala, da se na nujno reformo zdravstva čaka že nespodobno dolgo.

Zdravstveni minister o odpovedih družinskih zdravnikov

Aprilski podatki o povprečnem številu glavarinskih količnikov in številu opredeljenih bolnikov na tim v ambulantah otroških in šolskih dispanzerjev po posameznih izpostavah ZZZS-ja.

izpostava - količniki - št. opredeljenih --------------------------------------------------

Tržič 4160,79 - 3242

Šmarje pri Jelšah 3570,81- 2793

Ravne na Koroškem 3146,80 - 2620

Ajdovščina 3142,46 - 2588

Sevnica 3070,12 - 2392

Ptuj 3029,63 - 2630

Nova Gorica 2862,42 - 2259

Slovenska Bistrica 2728,27 - 2179

Radovljica 2710,49 - 2189

Slovenske Konjice 2691,70 - 2220

Kamnik 2596,98 - 2217

Postojna 2582,23 - 1930

Žalec 2547,52 - 2004

Hrastnik 2539,80 - 2019

Sežana 2520,32 - 1907

Slovenj Gradec 2498,80 - 2054

Trebnje 2493,11 - 1809

Piran 2488,94 - 2183

Radlje ob Dravi 2473,92 - 1849

Kranj 2464,05 - 1888

Vrhnika 2462,41 - 1878

Škofja Loka 2429,71 - 1871

Ribnica 2424,79 - 1955

Domžale 2418,20 - 1891

Lenart 2414,04 - 1877

Mozirje 2395,91 - 1797

Metlika 2387,79 - 2002

Ilirska Bistrica 2287,31 - 1964

Ormož 2259,27 - 2035

Ljubljana 2225,76 - 1841

Krško 2211,46 - 1683

Tolmin 2208,64 - 1734

Velenje 2205,64 - 1738

Koper 2183,37 - 1858

Celje 2175,49 - 1723

Jesenice 2160,27 - 1682

Cerknica 2130,69 - 1688

Brežice 2126,78 - 1601

Črnomelj 2079,02 - 1567

Novo mesto 2073,57 - 1546

Grosuplje 2022,05 - 1539

Murska Sobota 2019,85 - 1672

Idrija 1992,92 - 1694

Maribor 1869,11 - 1465

Kočevje 1836,39 - 1333

Izola 1804,16 - 1466

Laško 1744,35 - 1338

Logatec 1743,86 - 1274

Šentjur 1733,63 - 1081

Gornja Radgona 1675,98 - 1325

Litija 1567,55 - 1206

Lendava 1236,04 - 1102

Ljutomer 1231,65 - 1006

Zagorje 1208,88 - 942

Trbovlje 1137,86 - 963

--------------------------------------------------

povprečje 2236,44 - 1792

Vir: ZZZS