Medicinske sestre iz bolnišnic poleg tujine "bežijo" tudi v druge ustanove, kjer so pogoji dela bolj "normalni", kot so na primer domovi za upokojence. V Domu upokojencev Izola kljub vsesplošnemu pomanjkanju v državi z zaposlovanjem dodatnih medicinskih sester tako nimajo težav.

"Nimamo nobenih težav, ko imamo razpis, se takoj javijo medicinske sestre iz bolnišnice Izola, kjer imajo očitno precej slabše pogoje dela, zato tako diplomirane kot srednje prihajajo k nam," je za MMC pojasnila Sabina Renčel, namestnica direktorja za področje zdravstvene nege in oskrbe. Ker medicinske sestre rade zapuščajo bolnišnico Izola, so "v tem trenutku preskrbljeni s sestrami in težav ni, a nihče ne ve, kaj bo čez pet let", je dodala.

Vseeno pa imajo v domu upokojencev težave z nižje izobraženimi bolničarkami, zaposlovanje katerih je "misija nemogoče", saj tega kadra na trgu enostavno ni, zato namesto njih zaposlujejo dodatne medicinske sestre. "Zaposlenih imamo 27 bolničark, med katerimi je 12 medicinskih sester s strokovnim izpitom, ki opravljajo naloge bolničarke," je še pojasnila Renčelova.

Mačehovski odnos ministra Fakina?

Po podatkih za leto 2017 prav v bolnišnicah primanjkuje kar 1.400 diplomiranih medicinskih sester in 700 medicinskih tehnikov, stanje pa se je do danes še poslabšalo in izgorelost zaposlenih je še večja, je na četrtkovi okrogli mizi Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več? opozorila članica upravnega odbora mednarodnega sveta medicinskih sester Brigita Skela Savič. Predstavniki zdravstvene in babiške nege so v razpravi med drugim ministru za zdravje Samu Fakinu zaradi zamude pri potrditvi poklicnih aktivnosti in kompetenc očitali mačehovski odnos.

"Vnesti je treba red"

Predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman je na omizju dejala, da je treba na njihovem področju "vnesti red", kar pa ni mogoče brez določitve poklicnih aktivnosti in kompetenc. Spomnila je, da bi moralo ministrstvo za zdravje v skladu z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti dokument o tem potrditi že do sredine lanskega leta, so v sporočilu za javnost zapisali na zbornici.

Dokument o aktivnostih in kompetencah je kolegij pripravil v soglasju z zbornico in ga pravočasno tudi potrdil. Zavlačevanje ministrstva z uveljavitvijo dokumenta je mogoče razumeti kot neupoštevanje stroke, je na okrogli mizi dejal predsednik razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno in babiško nego pri ministrstvu Brane Bregar.

V stavkovnem sporazumu rok 3. marec

Generalna sekretarka sindikata zdravstva in socialnega varstva Dragica Kekec pa je opozorila, da stavkovni sporazum ministrstvo, potem ko je zamudilo zakonski rok, zavezuje, da poklicne aktivnosti in kompetence sprejme do 3. marca letos. Poudarila je, da njihovo sprejetje ne bo prineslo dodatnih zaposlitev, ampak bo le uredilo zdajšnje stanje.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Pia Vračko se je strinjala, da se mudi z opredelitvijo aktivnosti in kompetenc, "a še vedno ni dorečena njihova vsebina". Po njenih besedah ministrstvo ne more pritrditi povečevanju števila medicinskih sester na račun storitev, ki niso povezane z nego bolnikov, saj bi s tem po nepotrebnem narasli stroški.

Generalna direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo Klavdija Kobal Straus je na očitek predstavnikov zdravstvene in babiške nege, da minister Fakin očitno tudi do 3. marca, kot zahteva stavkovni sporazum, "ne bo podpisal" dokumenta o aktivnostih in kompetencah, odgovorila z napovedjo, da bo odločitev ministra do tedaj zagotovo znana.

"Ne bomo zapustili bolnikov, a čakanja ni več"

Ažmanova je sicer na vprašanje, ali se bodo v zdravstveni in babiški negi odločili za stavko, če bo ministrstvo zamudilo tudi 3. marec, odgovorila, da "tako kot do zdaj tudi tokrat ne bomo zapustili bolnikov, toda čakanja ni več". Ob tem pa se je vprašala, ali bi ministrstvo imelo enak mačehovski odnos v primeru, če bi zahteve prihajale iz zdravniških vrst.

Podpredsednik zdravniške zbornice Dean Klančič se je strinjal, da timskega dela, ki je bistveno za kakovostno obravnavo bolnikov, ni brez natančno določenih aktivnosti in kompetenc vseh vpletenih. Opozoril pa je tudi na škodo, ki jo povzroča "drobljenje na poklicne skupine". Če bi se zdravniki in medicinske sestre z ministrom pogajali skupaj, bi bili še močnejši.

Potrebe in zahteve uporabnikov se povečujejo, izvajalci zdravstvene nege opravljajo vse več nalog, njihov obseg dela se povečuje, dodajajo se novi programi, kadrovski standardi in normativi pa so stari več kot 30 let, pa je opozorila Slavica Mencingar, predsednica Sindikata delavcev zdravstvene nege Slovenije.