"S tem sledimo cilju narediti družinsko medicino bolj privlačno," je vlada po sprejetju aneksa sporočila na Twitterju. Z aneksom št. 2 namreč urejajo finančni del reševanja problematike primarnega zdravstva. Kot je po seji dejal minister za zdravje Aleš Šabeder, so z ukrepom sledili ključnemu in glavnemu cilju, da nagradijo bolj obremenjene zdravstvene delovne skupine družinske medicine.

Aneks je tako določil način nagrajevanja delovnih skupin ambulant družinske medicine, ki presegajo z aneksom št. 1 določen normativ 1895 glavarinskih količnikov. V novem obračunskem modelu so po besedah ministra oblikovali razrede, v katere so razporejeni vsi timi, ki presegajo ta normativ. Lestvica dodatnega nagrajevanja se začne pri štirih odstotkih in konča pri 20 odstotkih osnovne plače.

Prve nagrade že z avgustovsko plačo
Šabeder je posledice danes sprejetega ukrepa ponazoril tudi s konkretnim primerom. Povprečni družinski zdravnik, ki je v 54. plačnem razredu in je dosegel trenutno državno povprečje obremenitve pri 2395 glavarinskih količnikih, bo po tej lestvici na mesec dobil približno 400 evrov več. Medicinska sestra v 37. plačnem razredu bo pri taki obremenitvi dobila dodatnih 235 evrov, tehnik zdravstvene nege pa 173 evrov.

Aneks bo začel veljati s 1. avgustom, kar pomeni, da ga bodo zdravstveni timi občutili pri avgustovski plači, ki bo izplačana na začetku septembra. Ta obračunski model na leto prinaša finančne posledice v višini 11,7 milijona evrov, v letošnjem letu pa 4,8 milijona evrov. Letos bodo sredstva za financiranje aneksa št. 2 po besedah ministra zagotovili iz tako imenovanih neporabljenih stalnih postavk Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Bodo zdravniki umaknili odpovedi?
Minister računa, da jim bo z ukrepom uspelo pomiriti obremenjene družinske zdravnike. Ti so na svojo preobremenjenost namreč opozarjali tudi s kolektivnimi odpovedmi, ki so jih po sprejetju aneksa št. 1 zamrznili do jeseni. Do takrat so ministrstvu dali čas, da zagotovi finančna sredstva za dodatne time družinske medicine in za nagrajevanje zdravnikov za dodatno delo. Primarni zdravniki so namreč enotni, da je treba nujno doseči stoodstotno plačilo opravljenih storitev pri na novo določenem normativu.

Kot je dejal Šabeder, za zdaj še nima nobene informacije, ali jim je z ukrepom uspelo prepričati družinske zdravnike. Verjame pa, da so tisti zdravniki, ki so svoje odpovedi pogojevali s spremembami znotraj sistema, uvideli, da so pristojni naredili vse, da jim pridejo naproti. "Verjamem, da bodo dokončno umaknili svoje odpovedi," je dejal. Ob tem je opozoril na finančne omejitve, zaradi katerih so tudi lestvico nagrajevanja pripravili tako, da bodo lahko zagotovili potrebna sredstva.

Šabeder z ministrom za finance Andrejem Bertonceljem še vedno išče rešitve za sprejetje odloka, s katerim bi zvišali letošnjo porabo ZZZS-ja. V zdravstveno blagajno naj bi se do konca leta namreč nabralo dodatnih 53 milijonov evrov, pri porabi teh sredstev pa se je zataknilo zaradi ustavne presoje proračunskih dokumentov.

Aneks določa dvig cen storitev v socialnovarstvenih zavodih
Aneks št. 2 poleg novega obračunskega modela za ambulante družinske medicine in pediatrije določa tudi dvig cen storitev za program zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih za okoli pet odstotkov. Finančni učinek na letni ravni je 6,7 milijona evrov, letos 1,7 milijona evrov, so sporočili z ministrstva za zdravje. Za koordinacijo in upravljanje implementacije centrov za duševno zdravje ter podporo izvajalcem bo namenjenih okoli 370.000 evrov, za širitve in vzpostavitev slovenskega registra endoprotetike pa slabih 254.000 evrov.

Skupni finančni učinki aneksa št. 2 letos tako znašajo sedem milijonov evrov, finančne posledice predlogov pa so v okviru poslovanja ZZZS-ja za leto 2019 in skladne s finančnim načrtom ZZZS-ja.

Prav tako je v aneksu zagotovljenih dodatnih 5,3 milijona evrov za nadaljevanje projekta Krepitev zdravja za vse, financiranje pa se začne prihodnje leto. Med naslednjimi koraki za urejanje razmer v primarnem zdravstvu je minister napovedal pripravo paketa ukrepov za zmanjšanje administrativnih obremenitev do jeseni.

V Združenju zdravstvenih zavodov veseli aneksa
V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije so veseli, da je ministrstvo za zdravje skoraj v celoti prisluhnilo njihovim predlogom in jih upoštevalo v sprejetem aneksu. "Brez tega ne bi bilo mogoče preseči nezadovoljstva, ki se trenutno kopiči med zaposlenimi v zdravstvenih domovih," so ocenili v združenju. Menijo, da bosta oba sprejeta aneksa pripomogla k umiritvi težav v primarnem zdravstvu, ob tem pa opozarjajo, da to ni dolgoročna sistemska rešitev.

ZZZS svari pred neravnovesjem
Bolj zadržani s komentarji so bili v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Zdravniški zbornici Slovenije. Sporočili so, da s celotnimi sklepi vlade še niso seznanjeni. Ob tem so v ZZZS-ju navedli, da so v sredo od ministrstva za zdravje prejeli odgovor na poziv skupščine zavoda, ki je vlado in državni zbor pred slabim mesecem pozvala k čimprejšnji spremembi odloka, s katerim bi povišali najvišjo dovoljeno porabo ZZZS-ja za leto 2019. V zdravstveni blagajni naj bi se do konca leta namreč dodatno nabralo več deset milijonov evrov, pri njihovi porabi pa se je zataknilo zaradi ustavne presoje proračunskih dokumentov.

Obenem so sporočili, da je iz odziva ministrstva za zdravje razbrati, da sprememba odloka zaradi ustavne presoje za letos ni verjetna, da pa bodo ob objavi jesenske napovedi gospodarskih gibanj urada za makroekonomske analize in razvoj "preučene morebitne nadaljnje spremembe najvišjega možnega obsega izdatkov ZZZS-ja za leto 2020". Če odlok za leto 2019 ne bo spremenjen, bo ZZZS letos realiziral presežek prihodkov nad odhodki v višini okoli 43 milijonov evrov, hkrati pa ne bo mogel poravnati večjih odhodkov oziroma zapadlih obveznosti do konca leta v višini 28 milijonov evrov. K temu je po navedbah ZZZS-ja treba prišteti še dodatne obveznosti aneksa št. 2.

"Nespremenjena višina najvišjega obsega izdatkov za zdravstveno blagajno za leto 2019 bo tako privedla do neravnovesja med potrebami in obsegom programov, posledično ZZZS ne bo mogel financirati dodatnih programov za skrajševanje čakalnih dob ter prišlo bo do prenosa plačila dela zapadlih obveznosti iz leta 2019 v leto 2020," so opozorili.

Praktikum: Neposrečen poskus podkupnine
Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič je za Kanal A dejal, da aneks št. 2 v sindikatu vidijo kot "neposrečen poskus podkupnine zdravnikom, da nadaljujejo nezakonito in slabo strokovno delo zaradi preobremenitev". Kot je spomnil, je bila zahteva zdravnikov, da se 100-odstotno financira določen normativ 1895 glavarinskih količnikov, ne pa da jih nagrajujejo za nestrokovno delo in jim po njegovih besedah sporočajo: "Več kot boste opredeljevali, slabše kot boste delali, več bo denarja v vaših žepih."