"Pripravili smo kar nekaj kratkoročnih ukrepov," je dejal in med drugim poudaril predlog za pripravo specializacij, ki so ga danes že pripravili in v popoldanskih urah oddali na zdravniško zbornico. Je pa to "ukrep, ki bo vplival na sam sistem čez nekaj let". "Predvideno število specializantov v letošnjem letu je 49," je pojasnil za TVS. Tudi naslednje leto napoveduje ugoden priliv specializantov, v letih 2023 in 2024 pa bo specializantov manj.
Kot je povedal za POP TV, je že podpisal tudi odredbo o možnosti uvoza zdravnikov iz držav, ki niso članice EU-ja. Za letos omogoča prihod skupaj 90 zdravnikov, pri čemer so poleg že prej napovedanim potrebam zdravstvenih zavodov za 35 zdravnikov dodali še potrebe v primarnem zdravstvu.

Šabeder je tako s predstavniki koordinativnega telesa družinske medicine in ZZZS-ja začrtal okvire za reševanje razmer v primarnem zdravstvu. Na posvetu z ministrom so oblikovali nekaj ključnih sklepov, kako se lotiti reševanja primarnega zdravstva. Ena od prioritet je priprava predloga specializacij družinske medicine za leto 2019, ki so ga že danes posredovali zdravniški zbornici, prav tako pa bodo pripravili predloga dveh aneksov k splošnemu dogovoru za letošnje leto. Prvega, ki naj bi določal tudi zgornjo mejo za odklanjanje bolnikov, bi lahko sprejeli do konca maja.

Po ministrovih besedah so si bili na današnjem srečanju enotni, da morajo poiskati najboljše rešitve za bolnike in razrešiti akutno problematiko na področju odpovedi družinskih zdravnikov. Ti namreč že dalj časa opozarjajo na nevzdržne razmere zaradi obremenjenosti, v več zdravstvenih domovih so zagrozili s kolektivnimi odpovedmi.

Kot je dejal generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj, so glede opredelitve meje za odklanjanje bolnikov danes imeli zelo različne poglede. "Mi si bomo prizadevali, da bomo imeli zagotovljeno dostopnost za bolnike. Verjetno bomo šli v neki kompromis in bomo najbrž šli k nacionalnemu povprečju, tako da ne bi tam, kjer imajo že zdaj veliko obremenjenih zdravnikov, ti morali sprejemati še dodatnih bolnikov," je predstavil stališče ZZZS-ja.

ZZZS in ministrstvo bosta bo Šabedrovih besedah začela tudi postopek za oblikovanje predloga aneksa 1 k splošnemu dogovoru, nemudoma pa bo koordinacijska skupina začela priprave aneksa 2, ki pa bo imel za razliko od aneksa 1 finančne posledice. "Treba bo zagotoviti dodatne vire financiranja, tudi v to smer se delajo ukrepi," je dodal. Ker so tukaj postopki nekoliko daljši, bo sprejetje aneksa 2 šele nekje v mesecu juniju oz. juliju je napovedal Šabeder. Aneks 2 se bo po ministrovih besedah financiral iz virov ZZZS. "Ocena zdravstvene zavarovalnice je, da bi se letos zaradi gospodarske rasti lahko v zavarovalnico nateklo nekoliko več denarja, ki bi ga seveda namenili za reševanje primarnega zdravstva," je pojasnil za TVS.

"Dobili smo vtis, da se resna situacija resno jemlje tudi s strani ministrstva in plačnika," pa je po sestanku povedala predstavnica koordinativnega telesa in direktorica Zdravstvenega doma Postojna Irena Vatovec. Kot je dejala, med drugim zagovarjajo stališče, da bi dodaten denar v primarnem zdravstvu menedžerjem dal možnosti, da iščejo tudi druge rešitve, "ki so morda nekaj iz okvirja, ker če bomo delali samo v okviru, ne bomo dosegli cilja".

Fides od junija napoveduje delo po standardih
Glavni odbor zdravniškega sindikata Fides je na današnji seji odločil, da bodo vsi zdravniki in zobozdravniki od 1. junija delali dosledno po modri knjigi standardov in normativov, je pojasnil predsednik Fidesa Konrad Kuštrin. Dodal je, da bo Fides tudi vztrajal pri "absolutni" izločitvi zdravnikov iz enotnega sistema plač v javnem sektorju.

Kuštrin je po seji Fidesovega glavnega odbora v izjavi za medije poudaril, da je modra knjiga standardov in normativov kot del kolektivne pogodbe zdravniška pravica, od katere v sindikatu ne nameravajo odstopiti. Ocenil je, da imata vlada in ministrstvo za zdravje do 1. junija dovolj časa, da ukrepata in uveljavita ustrezne rešitve.

Zdravniki se ne čutijo odgovorne
Ob tem je poudaril, da od novega zdravstvenega ministra Aleša Šabedra pričakujejo takojšnje ukrepanje v zvezi s težavami v družinski medicini, za kar mu v Fidesu dajejo teden dni časa. Opozoril je, da vlada in minister ne moreta pričakovati, da bodo zdravniki našli rešitve, vsekakor pa lahko računata na njihovo pomoč in sodelovanje.

Zdravniki se po Kuštrinovih besedah ne čutijo odgovorne za krizne razmere v družinski medicini. Spomnil je, da je Fides že pred 20 leti opozoril na nevarnost pomanjkanja zdravnikov in se zato tudi zavzel za ustanovitev še ene medicinske fakultete. Dejal je, da se zdravniki odločajo za odpovedi zaposlitev, ker ne vidijo več rešitve.

Šabeder se bo srečal s Kuštrinom
Šabeder je v pogovoru za Kanal A dejal, da je bil na današnjem sestanku s koordinativnim telesom družinske medicine in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije tudi sindikalni predstavnik. Minister je ocenil, da so danes delovali zelo proakitvno in skupaj poskusili pripraviti predloge. "Roki, ki so postavljeni, so relativno kratki in po petih dneh ministrovanja, ko se pravzaprav ukvarjam samo z akutnim stanjem reševanja problematike družinskih zdravnikov, bi bil tudi dan s 25 urami zagotovo prekratek," je opozoril minister.

Muževič: Družinski zdravniki želijo zakonito delati
Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič je poudaril, da družinski zdravniki želijo predvsem zakonito delati. Ocenjuje, da nihče za mizo, za katero rešujejo primarno zdravstvo, ne ve, kaj bo treba, da kranjski zdravniki umaknejo odpovedi. "Ne bomo vedeli, dokler se ukrepi ne začnejo izvajati," je dejal.

Muževič je prepričan, da so bili družinski zdravniki, ki na hude obremenitve opozarjajo že dlje, v svojih zahtevah jasni. "Predvsem želijo zakonito delati," je poudaril in spomnil na njihovo temeljno zahtevo, da bi nove bolnike lahko odklanjali po doseženih 1.895 glavarinskih količnikih. Ob tem je bil Muževič zelo oster do ZZZS-ja. V Praktikumu namreč ostro obsojajo navedbe zavoda, do bi 300.000 oseb ostalo brez zdravnika, če bi bile upoštevane zahteve zdravnikov glede opredeljevanja bolnikov.

Po njegovih besedah to namreč ne pomeni, da bi zdravniki svoje opredeljene bolnike "vrgli na cesto", ampak bi za tiste, ki bi na novo prihajali v sistem, našli začasno rešitev za nudenje primarnega zdravstvenega varstva.