"Lahko suvereno trdim, da je Slovenija ena izmed boljših držav na področju organiziranosti zdravstvenega varstva, predvsem glede dostopnosti zdravstvenih storitev in mnogokrat kritiziranega primarnega zdravstvenega sistema," je izjavil minister. Splošno zdravstveno varstvo pomeni, da lahko vsak ne glede na premoženje vedno dobi dostop do potrebne nege, ko jo potrebuje.

Dogodek na visoki ravni je bil namenjen izmenjavi izkušenj in dobrih praks različnih držav. "Iz nagovorov ministrov opažamo, da so rešitve zelo različne, veliko držav pa nima tako dobrega zdravstvenega varstva kot Slovenija. Posebej lahko izpostavim primarni del zdravstvenega sistema, kjer Slovenija prednjači v dobri postavitvi sistema družinskih zdravnikov."

Več kot sto let dobro organiziranega zdravstvenega varstva

Minister je v nagovoru na plenarnem delu zasedanja izpostavil, kako pomembno je univerzalno zdravstveno varstvo, ki mora biti dostopno vsem prebivalcem. "Slovenija se za to zavzema tudi na globalni ravni in je na tem področju zgodovinsko zelo uspešna, saj imamo več kot sto let dobro organizirano zdravstveno varstvo, posebej pa od leta 1992, ko smo uzakonili zdravstveno varstvo za vse prebivalce Slovenije," je dejal minister in dodal: "Poudaril sem tudi pomen preventivnih programov, ki jih izvajamo. Predvsem preventivne programe za zgodnje odkrivanje raka, bolezni srca in ožilja ter diabetes, kjer imamo v zadnjem desetletju odlične rezultate in se je smrtnost iz tega naslova bistveno zmanjšala."

Dogodek na visoki ravni je bil zadnja priložnost za mobilizacijo politične podpore univerzalnemu zdravstvenemu varstvu pred letom 2023, ko bo potekla polovica poti doseganja ciljev trajnostnega razvoja. Do leta 2030 naj bi bil cilj univerzalnega zdravstvenega varstva potem dosežen, čeprav bodo za to potrebne velike spremembe tudi v industrijsko razvitih državah, kot so ZDA, kjer republikanci na to gledajo kot na socializem.

Dogodka so se udeležili voditelji držav, predvsem pa ministri in tudi zdravstveni delavci ter zagovorniki te pravice. Sodelujoči so izmenjali izkušnje in iskali načine za pospešitev poti do cilja preko dostopa do osnovnih zdravstvenih storitev, izobraževanja delovne sile, finančne zaščite, cenovno dostopnih zdravil za vse in tako naprej.

Na koncu je bila sprejeta skupna deklaracija, ki potrjuje nujnost splošnega dostopa do zdravstva in tudi zagotavljanja spolnih in reproduktivnih pravic žensk. Države so se zavezale politikam, ki bodo šle v to smer.