Zavod za varstvo pri delu je meritve izvedel na območju jugovzhodne Slovenije, Osrednjeslovenske, Primorsko-notranjske (nekdanje Notranjsko-kraške) in Goriške regije, saj so pretekle raziskave pokazale, da so zaradi geoloških lastnosti in kamninske podlage ta območja najbolj obremenjena z radonom.

Meritve so izvajali od aprila do oktobra leta 2015 v skupaj 126 prostorih, od tega v 48 igralnicah vrtcev in 78 učilnicah osnovnih šol. Presežena dopustna letna vsebnost radona, ki znaša 400 bekerelov na kubični meter, je bila izmerjena v 43 prostorih.

Pomembno prezračevanje
Meritve so pokazale, da vsebnost radona v prostoru upade, kadar se prostori pogosto prezračujejo, navaja poročilo. Z dodatnimi meritvami so poskušali določiti tudi vire, zaradi katerih prihaja do povišane koncentracije radona. Ugotovili so, da zrak z visokimi vsebnostmi radona prihaja iz špranj pod vrati in ob njih ter iz špranj, lukenj in sifona v tleh.

Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) radon predstavlja dejavnik tveganja za zdravje. Med dihanjem se namreč radioaktivni aerosoli nalagajo na stenah dihalnih poti, tam pa sevajo in povzročajo poškodbe tkiva. Mednarodna agencija za raziskovanje raka radon uvršča med rakotvorne snovi za človeka.

Mogočih je več zaščitnih ukrepov, kot so gradbeni poseg na talni plošči, ki razmejuje tla pod stavbo od notranjega zraka, zatesnitev razpok in špranj v tleh in stenah, ki so v stiku s podlago, učinkovito je tudi prezračevanje.