Za lymsko boreliozo v Sloveniji letno zboli od 3.000 do 7.000 ljudi vseh starosti, največ pa tistih, starih od 55 do 64 let. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani prijavljenih okoli 7.500 primerov borelioze, kar je po besedah Marte Vitek Grgič z NIJZ-ja največ v zadnjem desetletju. Bolezen se pojavlja sezonsko, od maja do oktobra, ko je dejavnost klopov največja. Razširjena je po vsej Sloveniji, najpogostejša je v novogoriški regiji. Cepiva proti tej bolezni ni, zato je pomembna zaščita pred vbodi klopa z ustreznimi oblačili in repelenti.

Lymska borelioza se običajno začne z rdečino, ki se pojavi od nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kolobar običajno izgine po nekaj tednih, pozneje pa se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca, je pojasnil Franc Strle iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. "Zaradi lymske borelioze se ne umre, lahko pa zelo zagreni življenje," je opozoril.

Največ obolelih za meningoencefalitisom na Gorenjskem in Koroškem

Druga najpogostejša klopna bolezen je klopni meningoencefalitis. V zadnjem desetletju na leto povprečno zboli okoli 170 ljudi, lani je bilo prijavljenih 153 primerov. Tudi ta bolezen se pojavlja sezonsko, obolevnost pa je najvišja na Gorenjskem in Koroškem.

Kot je pojasnil Strle, se prva faza bolezni začne približno teden do 14 dni po vbodu s slabim počutjem. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza bolezni z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo, zdravljenje pa je simptomatsko. Pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije in ohromitve. Te se zgodijo v od petih do 10 odstotkih primerov, odstotek bolnikov tudi umre, je pojasnil Strle.

Cepljenje – najučinkovitejša zaščita

Najučinkovitejši način zaščite proti klopnemu meningoencefalitisu je cepljenje, ki ga priporočajo vsem, ki hodijo v naravo. Osnovno cepljenje zajema tri odmerke, nato pa na tri in pozneje na pet let sledijo poživitveni odmerki. A kot ugotavljajo na NIJZ-ju, je v Sloveniji precepljenost nizka, redno se namreč cepi le od sedem do osem odstotkov prebivalcev.

Po letošnjem programu cepljenja bo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za otroke, ki bodo letos dopolnili tri leta, in odrasle, ki bodo letos dopolnili 49 let, financirano iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ob tem je Grgič Vitkova opozorila, da se bo to cepljenje lahko začelo, ko bo na voljo t. i. zavarovalniško cepivo, predvidoma jeseni.

Klopne bolezni potrdijo z diagnostiko v mikrobioloških laboratorijih v nekaj urah, je pojasnila Tatjana Avšič Županc z inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete. Pri tem morajo biti zelo pozorni in natančni, da med bolniki, ki imajo zelo podobno klinično sliko, razlikujejo med povzročiteljema klopnega meningoencefalitisa in virusa zahodnega Nila, ki sta si sicer zelo podobna.