41 zdravstvenih domov je konec oktobra vložilo tožbo, s katero zahtevajo, da jim ministrstvo za zdravje ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izplačata skupno 3,4 milijona evrov.

Toliko naj bi jim dolgovala, ker je država v letu 2017 zvišala plače zdravnikom in javnim uslužbencem, ki so bili uvrščeni v 26. plačni razred ali niže. Cene zdravstvenih storitev sta ministrstvo in ZZZS dvignila šele v letu 2018, tako naj bi v drugi polovici leta 2017 zdravstvenim domovom nastalo 3,4 milijona evrov nepokritih stroškov, je poročal Dnevnik.

"Obe povišanji plač sta posledici dejanj države. Zdravstveni domovi na ta povišanja plač niso imeli vpliva in so morali izplačevati višje plače, od države ali od ZZZS-ja pa niso prejeli dodatnih sredstev, da bi lahko plačali razliko v masi plač, ki je posledica povišanih plač. Tožeče stranke so morale to povečano maso plač kriti z razporeditvijo sredstev, ki so bila namenjena za siceršnje redno poslovanje," so zapisali v tožbi. "Nimamo posebnega interesa tožiti državo, želimo samo urejeno financiranje," je poudaril pomočnik direktorja v Zdravstvenem domu Maribor Marko Turčin.

S prošnjo za denar, s katerim bi pokrili povišanje plač, so se na vlado obrnili konec aprila lani. Čez nekaj tednov so se sestali s takratno ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. "Ministrica je sicer priznala, da je zaradi dejanj vlade prišlo do povišanja stroškov dela, vendar je stališče ministrstva, da mora te stroške pokriti ZZZS," še piše v tožbi.
ZZZS pa se o tem ni bil pripravljen dogovoriti. Potem ko je ministrstvo za zdravje prevzel Samo Fakin, so predstavniki zdravstvenih domov za sestanek prosili tudi njega. "Termin smo dobili šele po tistem, ko smo vložili tožbo," je za Dnevnik.

ZZZS: Tožba je neutemeljena

Dnevnik navaja, da na ZZZS-ju tožbe še niso prejeli, so jo pa ocenili kot neprimerno, neutemeljeno in nepotrebno. Njihov odziv je skoraj enak kot odziv na tožbe, ki so jih leta 2017 vložili domovi za starejše ter posebni socialnovarstveni zavodi. Ti so po takratnem zvišanju plač v javnem sektorju trdili, da ZZZS za izvajanje zdravstvenih storitev ne pokrije niti plač zdravstvenega kadra v domovih, kaj šele materiala in drugih stroškov.

Za tožbe so se odločili zaradi dviga plač slabše plačanih javnih uslužbencev. Zdravstveni domovi zdaj poleg tega zahtevajo tudi denar za povišice, ki so jih v letu 2017 dobili zdravniki.

Na ZZZS-ju poudarjajo, da tožbe, kot so jih vložili zdravstveni domovi in domovi za starejše, ne morejo rešiti vsebinskih težav, ki naj bi bile posledice tega, da je imela zdravstvena zavarovalnica v letu 2017 premalo sredstev, dodaja Dnevnik.

Ministrstvo še ni prejelo tožbe

Na ministrstvu za zdravje še niso uradno seznanjeni s tožbo zdravstvenih domov, saj je še niso prejeli, vendar ocenjujejo, da je "neutemeljena in zato nepotrebna". Opozarjajo, da so se s predstavniki zdravstvenih domov večkrat sestali in jim pojasnili finančne zmožnosti zavoda.

Potem ko se je v letu 2018 cena zdravstvenih storitev povečala za pet odstotkov, bo v splošnem dogovoru 2019 izvedeno dodatno povišanje cen zdravstvenih storitev v skupni vrednosti 88 milijonov evrov, so zapisali.

Tudi bolnišnice in lekarne imajo tak problem kot zdravstveni domovi, je spomnil Turčin, pomočnik direktorja za računovodstvo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. A po njegovem pojasnilu so med zdravstvenimi domovi in bolnišnicami pomembne razlike, tako denimo v ustanovitelju in s tem sistemu financiranja. Zato se niso odločili za vložitev tožbe skupaj z bolnišnicami, je dodal.