Na regijski konferenci o problematiki alkohola v koprski regiji so v prvi vrsti izpostavljali podatke o porabi alkohola, ki Slovenijo uvrščajo v vrh EU-ja. Ob visoki porabi alkohola Slovenci pijemo tvegano in škodljivo, saj se kar 42 odstotkov odraslih opije vsaj enkrat letno, medtem ko lahko pri 10 do 15 odstotkov odraslih govorimo o odvisnosti od alkohola, je pojasnila Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje.

Najpogosteje so čezmerni pivci ljudje iz spodnjega delavskega sloja, najpogosteje moški, stari med 40 in 45 let, ki živijo v vaškem okolju. Največ čezmernih pivcev pa prihaja iz vzhodnoslovenske regije. Alkohol je sicer pri nas drugi najpomembnejši dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt.

Raziskave pa kažejo tudi na visoko porabo alkohola med mladimi, saj kar četrtina petnajstletnikov navaja, da vsaj enkrat tedensko pije alkohol, medtem ko jih 41 odstotkov priznava, da so že bili opiti.

Ob tem je Maja Zorko iz Inštituta za varovanje zdravja opozorila, da obstaja pri osebah, ki alkohol začnejo piti prej, večja verjetnost za razvoj odvisnosti, zato bi po njenem mnenju morali mejo, ko začnejo mladostniki tedensko piti, čim bolj zviševati.

Opozorila pa je tudi na to, da se petnajstletna dekleta po deležu tistih, ki so že bili opiti, približujejo fantom. Razloge za to vidi Zorkova predvsem v industriji zabave, ki naj bi se čedalje bolj usmerjala na dekleta in izenačevanju socialnih vlog med spoloma.

Na področju problematike alkohola v Sloveniji sicer deluje 307 organizacij, pri čemer je izkupiček preventivnih programov manjši, kot bi lahko bil, je opozorila Tadeja Hočevar iz Inštituta za varovanje zdravja. Vzroke za to vidi v težavah pri financiranju in slabi medsebojni povezanosti organizacij.

Uvedba minimalne cene na enoto alkohola?
Pri evropskem nevladnem združenju Eurocare (European Alcohol Policy Alliance) pa se zavzemajo za uvedbo minimalne cene na enoto alkohola, za kakršno se je pred kratkim odločila škotska vlada, podobne načrte imajo še druge regionalne oblasti v Veliki Britaniji, tovrsten ukrep pa so predlagali tudi slovenski vladi - prepričani so namreč, da je cena eden izmed najučinkovitejših mehanizmov za obvladovanje porabe alkohola.

Ena izmed držav, ki so uvedle eno izmed oblik minimalne (najnižje) cene v zadnjih 20 letih, je tudi Kanada - njihove izkušnje in ocene kažejo, da 10-odstotno povečanje najnižje cene alkoholnih pijač zmanjša njihovo porabo glede na druge pijače za 16 odstotkov.

"Po vzoru ukrepov škotske vlade smo tudi v Sloveniji pristojnima ministrstvoma za zdravje in finance predlagali določitev najnižje cene na enoto alkohola, saj želimo s tem ukrepom čim bolj zmanjšati finančno dostopnost alkoholnih pijač (zlasti mladim) ter približati cene alkoholnih pijač v trgovinah in bencinskih črpalkah tistim v gostinskih lokalih. Ukrep mora pomeniti bistveno zvišanje cen alkoholnih pijač v vseh prodajalnah. Predlagamo uvedbo cene na enoto alkohola, ki bi v povprečju pomenila zvišanje cen vina in piva v trgovinah za najmanj 50 odstotkov, žganja pa za najmanj 25 odstotkov ter zvišanje cen vina in piva na bencinskih črpalkah za najmanj 25 odstotkov," je ideja sodelujočih pri projektu Preventivna platforma.

"Uvedba minimalnih cen alkoholnih pijač bo najbolj vplivala na boljše zdravje mladih, ki ob koncu tedna v raznih prodajalnah nakupijo veliko manj kakovosten alkohol po smešno nizkih cenah. Te manj kakovostne alkoholne pijače vsebujejo še več rakotvornih snovi od etanola, ki že v osnovi dokazano povzroča raka. In te alkoholne pijače mladi zaradi cenovne dostopnosti kupujejo v zelo velikih količinah. Zvišanje cen alkohola bo brez dvoma posledično zmanjšalo škodo, ki ga povzroči tvegana in škodljiva raba alkohola," pa so prepričani pri Mladinskem združenju Brez izgovora.