Slovenija se tako kot celotna Evropska unija še naprej spoprijema s pomanjkanjem nekaterih zdravil v lekarnah oz. se pojavljajo motnje pri preskrbi z njimi. Vlada je z zakonom o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili, ki je začel veljati konec julija, želela preprečiti, da bi se zaradi oteženega izvajanja javnih naročil pojavljale zamude ali bi bile prekinjene dobave zdravil in posledično pomanjkanje zdravil na slovenskem trgu. Že na začetku julija je namreč v Sloveniji primanjkovalo približno 300 zdravil.

Kot so za MMC sredi tega meseca pojasnili na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), je situacija še vedno podobna, saj trenutno poteka ali pa je napovedana motnja v preskrbi za 296 zdravil. Na trgu je sicer dostopnih skoraj 5000 zdravil (4976).

V pomladnih mesecih se je v lekarnah pojavljalo pomanjkanje določenih zdravil – med drugim se je omenjalo zdravila claritine, brufen, ospen, retafer … V Lekarniški zbornici Slovenije (LZS) sicer trenutnega natančnega stanja, katerih zdravil primanjkuje, ne poznajo in pravijo, da so o pomanjkanjih obveščeni zgolj posredno, če jim to sporočijo lekarne ali pacienti, pa tudi iz medijev.

"Lekarne se spoprijemajo z občasnim pomanjkanjem zdravil iz različnih terapevtskih skupin. Praviloma gre za pomanjkanje zdravil, s katerim se spoprijema vsa Evropa," so pojasnili v lekarniški zbornici. Za uradne podatke je namreč pristojen JAZMP, ki podatke o morebitnih motnjah pri preskrbi zdravil objavlja na spletni strani Zdravila na trgu. Glede na njihove podatke so denimo še vedno motnje pri preskrbi s sirupoma ospen in claritine, nekatera druga zdravila pa so znova na trgu.

Vzrokov za pomanjkanje zdravil je veliko

Kot pravijo v lekarniški zbornici, je vzrokov za pomanjkanje določenih zdravil veliko, od prenosa proizvodnje v države zunaj EU-ja, do splošnega pomanjkanja učinkovin in zapletov v transportu.

"Vzrok je lahko tudi pritisk na nižanje cen zdravil, zaradi česar se imetnik dovoljenja za promet z zdravilom (proizvajalce) umakne iz določenih trgov. Lekarne se trudijo za čim bolj nemoteno oskrbo, v primeru pomanjkanj pa imajo več možnosti. Če obstaja zdravilo z nekako učinkovino, v enaki farmacevtski obliki in enakem odmerku, lahko to zamenjavo ponudijo pacientu v lekarni. V tem primeru ponoven obisk zdravnika ni potreben. Potrebna ustreznost zamenjave pa je treba skomunicirati s pacientom, da ne pride do podvajanja terapije oz. da ne preneha z uporabo zdravila. Če te možnosti ni, mora pacient nazaj do zdravnika, da mu predpiše zdravilo z enakim terapevtskim učinkom. Lekarne v lokalnih okoljih dobro sodelujejo z zdravniki, jih obveščamo o začasnih pomanjkanjih in mogočih rešitvah," so še pojasnili v zbornici in dodali, da je rešitev lahko tudi priprava magistralnega zdravila, "vendar je to izvedljivo v omejenem obsegu tako glede količine predpisanih zdravil kot glede razpoložljivosti zdravilne učinkovine". Druga alternativa je tudi izdelava galenskega zdravila.

Glede učinkov zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili v praksi oz. ali je pripomogel k boljši oskrbi z zdravili, pravijo, da so učinki posredni.

"Javni razpisi so neposreden ali posreden pritisk na nižanje cen zdravil in s tem povečevanje tveganja za umik zdravil s trga. Majhen trg, kot je Slovenija, je še veliko občutljivejši," pravijo.

Pomanjkanje zdravil v državah EU-ja skušajo reševati tudi v Bruslju, v lekarniški zbornici pa menijo, da bo treba pristopiti k iskanju rešitev tudi v Sloveniji: "Potrebna je sistemska ureditev zakonodaje, s katero bomo obdržali transparenten način oblikovanja cen, ki bodo še omogočale nemoteno preskrbo. So pa še drugi kratkoročni ukrepi, ki bi jih morali doreči, v koordinaciji z ministrstvom za zdravje, vsi deležniki na področju preskrbe z zdravili ter vključiti še zavod za blagovne rezerve."

Iskanje rešitev v Bruslju

Slovenski trg zdravil spremlja in objavlja podatke javna agencija za zdravila, kjer poudarjajo, da je bila v času slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja sprejeta uredba, ki je razširila pristojnosti Evropske agencije za zdravila (EMA) "na področju spremljanja, preprečevanja in usklajenega ukrepanja držav članic v primeru izrednih razmer v zdravstvu". "Prav na podlagi te uredbe je EMA že začela pogovore z največjimi proizvajalci antibiotikov, da bi v dogovoru našli sistemske rešitve za čim hitrejši zaključek trenutnih težav in njihovo nadaljnje preprečevanje," poudarjajo na javni agenciji za zdravila.

Svet EU-ja pa je, kot pojasnjujejo, Evropski komisiji predlagal tudi ciljno usmerjen pristop za pokrivanje področij, kjer je malo komercialnih interesov in spodbud za podjetja. Tako naj bi ocenili morebitne stroške in koristi glede vzpostavitve proizvodnih obratov v EU-ju ter posledice, ki bi jih ta imela za trg, vključno z javno financiranimi ali neprofitnimi proizvodnimi obrati, pri čemer naj upošteva njihov morebitni učinek izkrivljanja trga in njihove znane omejitve, da bi se zagotovila razpoložljivost antibiotikov, kadar zanje ni komercialnega interesa ali v izrednih razmerah.