Težavnost vseh dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni je, da nič ne bolijo. Tako povišanega holesterola ali tlaka ljudje ne čutijo, zato tudi ne obiščejo zdravnika. Foto: EPA
Težavnost vseh dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni je, da nič ne bolijo. Tako povišanega holesterola ali tlaka ljudje ne čutijo, zato tudi ne obiščejo zdravnika. Foto: EPA
Velika večina Slovencev pozna izraz holesterol in ve, da je škodljiv. Da začnejo to upoštevati in živeti tako, da jih holesterol ne bi ogrožal, pa mora večina doživeti sprožilni dogodek, pravi Matic Cevc. Foto: EPA

Ker so srčno-žilne bolezni med kroničnimi boleznimi glavni krivec za prezgodnjo umrljivost in zaradi težav tudi za odsotnost z delovnega mesta, v Društvu za zdravje srca in ožilja delodajalce pozivajo, naj svojim zaposlenim omogočijo aktiven odmor in zdravo prehrano.

Cela vrsta dejavnosti za znižanje obolevanja
Kot menijo v društvu, obstaja cela vrsta dejavnosti, s katerimi je mogoče vplivati na znižanje obolevanja za tovrstnimi boleznimi, vendar je preventivne ukrepe treba sprejeti čim prej, torej tudi med aktivnim življenjem oziroma na delovnem mestu. Poleg delodajalcev v društvu pozivajo tudi šole, naj dejavneje sodelujejo na tem področju.

SKORAJ POLOVICA VZROKOV ZA SMRT
Skoraj polovica smrti v Sloveniji, okoli 43 odstotkov, je posledica srčno-žilnih bolezni. Previsok holesterol naj bi imelo okoli 70 odstotkov Slovencev.
KJE JE MEJA?
Ciljna vrednost za skupni holesterol je manj kot 5 mmol/l, za LDL holesterol manj kot 3, za HDL holesterol več kot 1,3 za ženske oziroma več kot 1,0 za moške, ciljna vrednost trigliceridov pa manj kot 1,7 mmol/l.

DEJAVNIKI OBOLEVANJA:
- kalorična, nezdrava hrana
- hrana s holesterolom in nasičenimi maščobami
- kajenje
- alkohol
- telesna neaktivnost
Sicer pa je največji vzrok za bolezi srca in ožilja arteroskleroza, torej kopičenje holesterola v žilni steni.


Iz društva se sporočajo, da je zdrava prehrana sicer nekoliko držaja, a je to naložba, ki se obrestuje, saj pomeni manj bolniških odstonosti, obenem pa so delavci produktivnejši.

Po besedah Matica Cevca iz omenjenega društva se smrtnost sicer nekoliko znižuje, a ostaja vprašanje, kako je z obolevnostjo. Cevc tukaj izpotavlja težavnost tega, da take bolezni nič ne bolijo, zato človek ne ve, ali ima povišan holesterol ali krvni tlak. Še ena težava pa je, poudarja Cevc, kako bolnike, ki jih nič ne boli, prepričati, naj jemljejo zdravila.

Težava s kriteriji
Poleg tega Cevc kot težavo omenja še kriterije, ki jih imajo zdravniki, kdaj nekoga zdraviti in kdaj ne. Zavarovalniška pravila pa so po mnenju Cevca daleč od priporočil kardiologov, ki so "bistveno bolj rigorozna" od zavarovalniških.

Velika večina Slovencev pozna izraz holesterol in ve, da je škodljiv. Da začnejo to upoštevati in živeti tako, da jih holesterol ne bi ogrožal, pa mora večina doživeti sprožilni dogodek, pravi Cevc. "Na primer, da nekoga od bližnjih zadane kap ali kaj podobnega. To je slabo, saj prej ko se posameznik začne zdraviti, več je verjetnosti, da ne bo zapletov. Ateroskleroza je namreč napredujoče stanje in prej ko jo začnemo zdraviti, več je možnosti, da preprečimo bolezni in invalidnosti," je opozoril Cevc.