Alenka Trop Skaza je na dan, ko je prevzela vodenje zdravstvenega resorja, v pogovoru z Igorjem E. Bergantom priznala, da je stanje slovenskega zdravstvenega sistema sicer slabše kot v nam bližnjih državah, vendar: "Še vedno pa je, ko se primerjamo z državami v našem evropskem prostoru - čeprav dihamo na škrge -, naše zdravstvo primerljivo z zdravstveno oskrbo nam bližnjih držav glede izdatkov na prebivalca." Opozarja pa: "Kako dolgo se bo brez stabilizacije in ustreznih finančnih virov sistem lahko konsolidiral?"

Več pa v spodnjem pogovoru.

Modri izkušeni ljudje - dolgoletni direktor Dela in alpinist Ante Mahkota zagotovo je tak - pravijo: če kot šef velikega sistema res želiš kaj spremeniti, moraš spremembe uveljaviti nemudoma. Gremo na prvi, akutni problem: ljubljanska hematologija. Boste podpisali pogodbo za nakup opreme, kot je dovolila državna revizijska komisija?

Jaz apeliram, apeliralo je tudi že društvo hematologov, na državno revizijsko komisijo, ki je že dobila v predpregled zadevo, da jo preuči oz. da izda dokončno poročilo. Da se zadeva z njihove strani čim prej zaključi in da gremo v opremljanje tega oddelka, da se ne bodo dogajala ta čakanja in pa seveda, opozorila s strani pacientov o nemogočih razmerah na tem oddelku.

Skratka, to lahko razumemo kot da?
Da.

Naslednji problem: 200 milijonov evrov minusa v zdravstvenem sistemu - o čemer je govoril g. Fakin. Kje boste zagotovili denar?
Vsi se zavedamo - tako na strani izvajalcev kot na strani pacientov -, da je zdravstvena blagajna pred resnim kriznim upravljanjem. Po drugi strani pa vendarle govorimo o pomanjkanju 200 milijonov, projekcije za dve, tri leta naprej pa so še bolj dramatične.

Za zdaj, na kratek rok bo treba zdravstveno blagajno finančno stabilizirati. Še vedno pa je, ko se primerjamo z državami v našem evropskem prostoru - čeprav dihamo na škrge -, naše zdravstvo primerljivo z zdravstveno oskrbo nam bližnjih držav glede izdatkov na prebivalca. Seveda zaostajamo. A naj povem: v Sloveniji se da približno 1.800 evrov za zdravstvo na prebivalca, povprečje EU-ja je od 2.300 do 2.400 evrov. So pereči problemi (čakalne vrste, preskakovanje, mešanje zasebnega in javnega ...).

A ne glede na vse te probleme, lahko mirno zaključim, da je kljub težki finančni situaciji naš sistem še v relativno dobri kondiciji. Vendar, kako dolgo se bo brez stabilizacije in ustreznih finančnih virov sistem lahko konsolidiral? Slišali smo direktorja Fakina, 200 milijonov manjka, za 200 milijonov bi se lahko en mesec financiral celotni zdravstveni sistem. Tako da: ja, situacija je resna. Mogoče je to tisti apel na vse deležnike, da se doseže neki kompromis. Da se dejansko pogleda, kje smo in kaj lahko v dani situaciji naredimo za vzdržnost sistema, v dobro vseh nas, uporabnikov, pacientov, bolnikov.

Skratka, če povzamem: smo v dobri kondiciji, a bolj plitko dihamo. Že dolgo se govori o problematiki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Boste združili osnovno in dopolnilno zavarovanje?
Ideja je, da se dopolnilno zavarovanje v strukturi cene spremeni, da se definira obvezno zdravstveno zavarovanje in s tem povezano tudi košarica pravic oz. storitev, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje. Te bi se potem v celoti financiralo iz ene blagajne. Glede na definicijo košarice bi se potem tudi lahko pogovarjali pozneje. Ne o dopolnilnih, ampak o dodatnih zdravstvenih storitvah.

Kot čuječ državljan torej lahko mislim: vsi bomo morali plačevati nekaj več?
Vsi bomo morali plačevati nekaj več. Zdaj plačujemo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje in vemo, kako so se prispevki za to zavarovanje od samih začetkov spreminjali, da je na letni ravni to približno od 300 do 360 evrov. Če to združimo v en skupen balon in odštejemo obratovalne stroške zavarovalnic, ki se s temi zavarovanji ukvarjajo, smo približno tu nekje - minus od 40 do 50 milijonov, kolikor znašajo obratovalni stroški zavarovalnic.

Naslednji problem: upravljanje zdravstvenih zavodov. Boste združevali bolnišnice, bodo delovale kot podjetja?
Zavedamo se, da vodenje javnih zdravstvenih zavodov ni učinkovito, da ne teče v smislu korporacijskega upravljanja, da z vodenjem niso zadovoljni ne zaposleni ne vodstvo, da bo treba najprej sposobne ljudi z nekim fleksibilnim rangom odgovornosti dati na te pozicije - na to odgovornost bo seveda vezana tudi neka finančna stimulacija. Treba pa je omogočiti tudi zaposlenim - tistim najbolj uspešnim in tistim, ki so relativno uspešni -, da so plačani po učinku, ne pa sedaj, ko je recimo marsikje tako, da dobiš osebni dohodek na koncu meseca že samo s tem, da prideš na neko delovno mesto. Tako so tisti, ki so boljši, bolj pridni, bolj ambiciozni, prikrajšani. Takšno okolje je destimulativno.

Velik problem je korupcija. Kako jo boste lahko hitro zajezili?
Hitro je tukaj prepočasno. Moje stališče tukaj je, da je do korupcije ničelna toleranca. Vemo, da obstaja korupcija na osebni ravni, da obstaja sistemska korupcija, govorijo takšni ali drugačni prispevki v medijih, definitivno vemo, da obstajajo v naši državi organi, ki se ukvarjajo s korupcijo - teh je v naši strukturi kar nekaj. Definitivno se za primere korupcije zahteva odgovornost. O tem, koliko denarja se v zdravstvenem sistemu s korupcijo izgublja, bi se lahko pogovarjali - kroži številka 500 milijonov. Korupcija je rakrana ne samo zdravstvenega sistema, ampak tudi celotne naše družbe.

Še zadnje vprašanje: kadrovska zadeva. UKC. Simon Vrhunec. Ga boste predlagali za nov mandat za vodenje največje zdravstvene institucije v državi?
Danes je moj prvi dan v službi, pa še to ne celoten. Z zadevo se bom seznanila in v kratkem povedala svoje mnenje.

Kaj pomeni za novo ministrico "v kratkem"?
Sem relativno hitra oseba. Sicer pa ima gospod Vrhunec status vršilca dolžnosti, tako da ... nekje do poletja.