V Sloveniji je za predšolske otroke obvezno cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence B, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu in rdečkam.

Cepljenje proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, hepatitisu B, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, klopnemu meningoencefalitisu in steklini pa je obvezno za osnovno- oziroma srednješolce - zadnja dva le za tiste, ki bi lahko bili izpostavljeni okužbam pri praktičnih vajah.

Za predšolske otroke, ki živijo ali potujejo na območja, kjer so določene bolezni pogoste, ali pa je kakšen izmed staršev okužen ali prenašalec določene bolezni oziroma pride cepljenje v poštev, če ima otrok kronično bolezen ali zmanjšano odpornost, je obvezno cepljenje tudi proti tuberkulozi, steklini, tetanusu, tifusu, gripi, meningokoknim okužbam, pnevmokoknim okužbam, hepatitisu B in A, noricam ter respiratornemu sincicijskemu virusu.

Kazni do 500 evrov
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je v Sloveniji obvezno cepljenih med 95 in 98 odstotki otrok. Starši lahko predlagajo opustitev cepljenja, a morajo za to obstajati zdravstveni razlogi pri otroku, opustitev cepljenja pa morajo odobriti zdravniki.

Slovenska zakonodaja je trenutno zelo stroga do tistih, ki se izmikajo ali onemogočajo obvezno cepljenje svojih otrok. Kazni izreka zdravstvena inšpekcija, katere inšpektorji morajo voditi postopek tako po določbah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) kot Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN).

Višina kazni za odklanjanje cepljenja je različna, saj kazen po zakonu o nalezljivih boleznih znaša 41,73 EUR, po zakonu o inšpekcijskemu nadzoru 500 evrov in po zakonu o upravnem postopku do 200 evrov. Vendar v zadnjih letih v Sloveniji ni bilo izrečenih veliko kazni zaradi izmikanja obveznemu cepljenju.

V obdobju 2008–2012 so po podatkih Zdravstvenega inšpektorata izrekli kazni v manj kot treh odstotkih vseh primerov. V zadnjih dveh letih pa je prišlo do izreka denarnih kazni glede upravnega postopka v dvanajstih primerih, ko se starši, ki niso opravili obveznega cepljenja svojih otrok, niso odzvali vabilu zdravstvenih inšpektorjev, s katerim so bili vabljeni na obravnavo in svoje odsotnosti tudi niso opravičili.

Pet glob je bilo izrečenih po zakonu o nalezljivih bolezni, ko je prišlo do izrecne odklonitve obveznega cepljenja. Enajst glob je bilo izdanih glede inšpekcijskega nadzora, s katerim je bila naložena vključitev v program obveznega cepljenja, vendar se to ni zgodilo.

Skorajšnja odprava kazni
Civilno družbene organizacije, ki nasprotujejo obveznemu cepljenju, so v preteklem desetletju skušale odpraviti obvezno cepljenje z oceno ustavnosti. Vendar so bili ustavni sodniki mnenja, da imajo koristi obveznega cepljenja za širšo skupnost večjo težo kot poseg v pravice posameznika.

Tokrat pa so nekdanjemu in najverjetnejšemu novemu ministra za zdravje Tomažu Gantarju predlagali spremembo zakonodaje, da se tistih staršev, ki svojih otrok nočejo cepiti, več ne bi oglobilo. To je bilo očitno uslišano, saj so nam na ministrstvu za zdravje pojasnili, da se poleti pripravljajo zakonske spremembe na področju obveznega cepljenja, s katerimi naj bi odpravili kazni za starše, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne bi želeli cepiti svojih otrok.

"Pobudo je podpisalo več kot 6000 ljudi, vendar me kot pobudnika niso obvestili, da kar koli spreminjajo. Vesel sem, da to slišim, in počasi gremo iz srednjega veka," je omenjene napovedane spremembe komentiral Jure Pogačnik iz Društva za svobodo odločanja.