Direktor Instituta Jožef Stefan (IJS) Jadran Lenarčič je v svojem uvodnem nagovoru poudaril, da je letošnje praznovanje posvečeno "mladim, njihovi robotizirani prihodnosti ter odločilni vlogi znanosti in naprednih tehnologij pri humanizaciji in napredku družbe".

Sorodna novica 70 let Instituta Jožef Stefan: "Ni področja, na katerem ne bi bili med najboljšimi na svetu"

V nadaljevanju je orisal zgodovino IJS-ja, katerega zametki segajo že v leto 1946, za njegov rojstni dan pa velja leto 1949. Danes je inštitut s skoraj 1.000 zaposlenimi, kar je največ do zdaj, vpet ne le v raziskave, v izobraževanje mladih kadrov in v sodelovanje z gospodarstvom, temveč tudi v širše družbeno dogajanje. Pri delu pa jih med drugim vodijo otroški navdih in vedoželjnost, ustvarjalnost, odprtost norim idejam, različnost pogledov, odprtost v prihodnost in enkratna predanost, je povedal Lenarčič.

Šarec: Trenutna vlada ima posluh za znanost

Po mnenju slavnostnega govornika, predsednika vlade Marjana Šarca, se je IJS v svoji zgodovini srečeval s težavami, "za katere je bila kriva tudi politika in najverjetneje še bo". Ob tem je poudaril, da ima trenutna vlada posluh za znanost, raziskave in razvoj, da sicer ne more usmerjati raziskav in razvoja, lahko pa prispeva sredstva ter poskrbi za njihovo pravično porazdelitev. "Verjamem, da bo IJS kot največja referenca, ki jo ta država ima na področju znanosti, raziskav, razvoja, še naprej ponosno nosil svoje ime," je sklenil Šarec.

V nadaljevanju je dekan inženirstva Univerze v Pensilvaniji v ZDA in eden najbolj uveljavljenih raziskovalcev na področju robotike v svetu Vijay Kumar v slavnostnem predavanju prikazal leteče robote. Med drugim je spregovoril o izzivih razvoja robotov, ki bi lahko človeku pomagali tudi ob naravnih katastrofah, v rudnikih ali v kmetijstvu.

Podelili zlate znake Jožefa Stefana

V nadaljevanju slavnostnega dogodka so podelili zlate znake Jožefa Stefana, ki jih IJS že 27. leto zapored podeljuje avtorjem doma in v tujini najodmevnejših doktoratov, ki so bili podeljeni v Sloveniji v preteklih treh letih. Dobitnika nagrad zlati znak Jožefa Stefana za leto 2019 sta Victor Vega Mayoral in Primož Koželj, oba sta nagrado prejela za odmevnost doktorskega dela s področja fizike.

Victor Vega Mayoral je zlati znak Jožefa Stefana za leto 2019 prejel za odmevnost doktorskega dela Fotofizika dihalkogenidov prehodnih kovin, pridobljenih preko eksfoliacije v tekoči fazi. Kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, se je Mayoral v svoji doktorski disertaciji ukvarjal z eksfoliacijo dihalkogenidov predhodnih kovin. Posebej se je osredotočil na raziskave volframovega disulfida, ki ga v eksfoliirani obliki lahko koristno uporabimo pri razvoju novih 2D-črnil za tiskanje elektronskih vezij.

Primož Koželj pa je nagrado prejel za odmevnost doktorskega dela Fizikalne lastnosti visokoentropijskih kovinskih zlitin in primerjava s kompleksnimi medkovinskimi spojinami. Koželj je kot prvi odkril superprevodnost v visokoentropijskih zlitinah, to je zlitinah od pet do dvajset elementov v približno enakih razmerjih, za katere je značilen velik nered, piše v obrazložitvi nagrade.