"Prav je, da angleške termine prevajamo v slovenščino in tako ohranjamo slovensko znanstveno terminologijo, s tem pa tudi sam jezik, ki je današnje dneve vse prepogosto preplavljen s tujkami," je povedala ena izmed avtoric slovarja Urša Kešar, ki je prepričana, da bo slovar v pomoč ne le študentom in profesorjem, ampak tudi podjetnikom.

Gre za poskusni snopič Angleško-slovenskega biotehnološkega izrazja (ASBI), ki so ga predstavili v sredo, 26. novembra, na slovesnosti ob 10. obletnici študija biotehnologije na Biotehniški fakulteti.

Slovarček z več kot 500 gesli s področja biotehnologije je nastal v le nekaj mesecih brez posebne programske opreme, pripravili pa so ga študenti prve in druge stopnje študija biotehnologije Biotehniške fakultete v Ljubljani. Slovarsko zasnovo je pripravil Rok Dovjak, gesla pa so prispevali Sabina Belc, Tadej Bosilj, Veronika Cencen, Sandra Cundrič, Boštjan Čibej, Rok Dovjak, Petra Dimic, Urša Kešar, Kristina Kopitar, Sara Orehek, Klavdija Poklukar, Tjaša Stošicki, Natalija Tominšek in Luka Zupančič ob pomoči in usmerjanju profesorice Polone Jamnik.

Slovar se bo nadgrajeval
Ustvarjalci so odločeni, da izdani snopič ne bo zadnja različica, ampak bodo svoje delo še nadaljevali in nadgrajevali, k čemur jih je spodbudil tudi dober odziv med profesorji in splošno prepričanje, da je takšno izrazje potrebno.

Da je slovar nujen in koristen za razvoj smeri biotehnologije, je prepričana tudi Veronika Cencen, ena izmed avtoric slovarja, ki v Kanadi študira posebne vidike nanotehnologije pri zdravljenju človeških bolezni. Dejala je: "Biotehnologija v Sloveniji spada med dokaj mlade študijske programe, saj letos praznuje šele 10. obletnico obstoja. V tem času se je študijski program že močno uveljavil, saj vsako leto privabi vedno več tako domačih kot tujih dodiplomskih študentov, ki so sposobni svoja znanja uporabljati, nadgrajevati ter deliti doma in, vedno pogosteje, tudi v tujini. Kljub mednarodnemu sodelovanju ter prevladovanju angleške literature pa ne želimo (ter ne smemo) pozabili na slovenski jezik tudi v tako medprodročnem študiju, kot je biotehnologija. Ker se iz lastnih izkušenj zavedam, da se že pri kratkih seminarskih nalogah najde obilica težko prevedljivih izrazov, smo se odločili kolegom vsaj malo priskočiti na pomoč s (še rastočim) slovarčkom biotehnoloških izrazov. V nekaj mesecih smo zbrali ter sestavili zbirko biotehnologom uporabnih besed, tako dobro poznanih kot tudi redkejših ter prepogosto angliziranih. Upamo, da bo študentom prišel prav ter se še naprej vztrajno širil!"

10 let študija biotehnologije
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so hkrati tudi slovesno proslavili 10. obletnico obstoja najmlajšega, a odmevnega študija biotehnologije. Dveurna slovesnost se je začela ob 17.00 v veliki predavalnici dekanata.

Študij biotehnologije naj bi na dodiplomski sicer stekel že leta 1996, prve študente pa so vpisali šele 8 let kasneje, leta 2004, je v uvodnem nagovoru spomnila vodja Kolegija študija biotehnologije Branka Javornik. Oktobra 2007 je študij pričela prva bolonjska generacija, v študijskem letu 2010/11 pa so zagnali drugo bolonjsko stopnjo.

Polona Jamnik, predsednica Komisije za 1. in 2. stopnjo študija biotehnologije, je predstavila prehodnost po posameznih letnikih in opomnila na le 10-odstoten osip študentov ter naštela celo vrsto priznanj in nagrad, ki so si jih prislužili študentje biotehnologije, med njimi univerzitetne Prešernove nagrade ter visoke uvrstitve s tekmovanj iGEM, Biomode in Roch Oxbridge Biotech Roundtable. Mojca Narat, koordinatorica doktorskega študija za področje biotehnologije, pa je povedala, da so od leta 1994 podelili 137 doktoratov in 31 magisterijev, da pa je število doktorandov po letu 2011 zaradi spremenjene izobraževalno-finančne politike žal upadlo za dve tretjini.

Prireditev so popestrili nekdanji študentje, ki so z obiskovalci delili zgodbo o svojem uspehu, in bogat kulturni program v izvedbi študentov.

Rok Dovjak