A kljub temu, da se je sam razglasil za nekompetentnega ocenjevalca, je bila njegova ocena odločilna pri (ne)dodelitvi javnih sredstev za raziskavo.

Prav sistem izbire in kompetentnost recenzentov je že vrsto let kritična točka celotnega razdeljevanja javnega denarja, kar v imenu države počne posebna Agencija za raziskovalno dejavnost. Ta ima na seznamu kar 5370 tujih recenzentov, ki jih za njihovo delo - za razliko od mnogih razvitih evropskih držav - plačuje. Poleg tega ni malo primerov, kot nam ga je opisal priznani zgodovinar, Igor Grdina: “Nekoč je ocenjeval mojo skupino človek s področja teologije. Spoštujem teologijo kot posebno vedo, vendar zgodovina je samostojna veda."

Zakaj torej, kljub tolikim kritikam znanstvenikov različnih profilov, sistem do danes ni spremenjen? Celo čelni ljudje Agencije, kot je predsednik njenega upravnega odbora, Rado Bohinc, ugotavlja: “Agencija ni kos, niti kadrovsko niti organizacijsko sodobnim izzivom na tem področju. Temeljna Ahilova peta sedanjega recenzentskega evalvacijskega sistema je prav v tem, da niso izbrani pravi ljudje za ocenjevanje znanstvenih projektov.”

V širšo javnost so stvari prodrle pred pol leta, ko je o svojem primeru javno spregovoril kardiolog Marko Noč. Na Agenciji so mu ukinili financiranje programa, ker mu je zmanjkalo polovico točke. Po pojasnilu Agencije v prijavi ni izpolnil vseh okvirčkov, pritožiti oz. odzvati pa se ni mogel, ker na Agenciji - za razliko od sistemov v tujini - tovrstnih odzivov ni, odločitve na Agenciji so dokončne. Ekipa dr. Noča je pred nedavnim spisala novo prijavo in v njej izpolnila vse okvirčke - tudi tistega o kulturnem pomenu programa. Vprašanje - kakšno povezavo ima kultura z medicinskim programom za srčne bolnike - ostaja tudi za Nočevo ekipo nepojasnjeno, a okvirčke so izpolnili …

Agencija bo letos za znanstvene raziskave razdelila 183 milijonov evrov. Pri tem je še kako pomembno, da med 305 programi poteka financiranje kar 221 programov že 20 let. To pa posledično pomeni, da mladi znanstveniki s svojimi idejami praktično ne morejo do financiranja svojih raziskav, odhod v tujino je zato edina rešitev.

Ministrstvo za izobraževanje je v rebalansu letošnjega proračuna zagotovilo za 22 milijonov evrov več sredstev za raziskave - vendar pa delež denarja, namenjenega znanstveno raziskovalni dejavnosti v bruto domačem proizvodu, vztrajno pada. Poleg tega je Sloveniji in Romuniji po lestvici inovacijskih kazalnikov EU najbolj upadla inovacijska uspešnost. Slovenija je padla iz skupine močnih inovatork, v skupino zmernih.

Preiskovalna oddaja Ekstravisorja pa je pokazala, da pomanjkanje denarja ni edini problem, problem je tudi v sistemu delitve.