Za omenjena slovenska projekta sta odgovorna raziskovalca Nejc Hodnik s Kemijskega inštituta in Matjaž Humar z Instituta Jožefa Stefana, je razvidno iz sporočila ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

"Izbrana slovenska raziskovalca sta uspela ne le v evropski, ampak kar svetovni konkurenci, saj so na tem razpisu sodelovali prijavitelji iz 51 držav. To je do zdaj najbolj mednaroden odziv na kakšen razpis ERC-ja," še poudarjajo na ministrstvu.

Hodnik je s svojo znanstveno idejo prepričal panel za fizikalno in analizno kemijo, da je s skoraj 1,5 milijona evrov sredstev podprl njegov petletni projekt 123STABLE – razvoj zelo stabilnih nanostrukturiranih elektrokatalizatorjev.

Glavni cilj projekta je z novim pristopom izboljšati obstojnost elektrokatalizatorjev, kar je pomembno za prihodnjo elektrifikacijo družbe na podlagi vodikovega gospodarstva. Potrebni viri za te procese so namreč po svetu zelo redki in neenakomerno porazdeljeni. Zato šibka stabilnost katalizatorjev, ki vodi v neučinkovito rabo teh virov, predstavlja oviro za bolj trajnostno naravnano pridobivanje električne energije.

Humar pa je s svojim znanstvenim predlogom prepričal evalvacijski panel za fiziko trdne snovi in za svoj petletni projekt Cell-lasers – Celični laserji: Povezovanje optičnih resonanc z biološkimi procesi pridobil skoraj 1,5 milijonov evrov.

Osnovni namen projekta je raziskati možnosti za uspešno integracijo laserjev v žive celice, kar bi bistveno izboljšalo študij kompleksnih procesov v živih celicah v primerjavi z zdaj znanimi metodami. To bi omogočilo spremljanje dogajanja v posamezni celici tudi globoko v tkivu, kar bi močno vplivalo na več področij, vključno z medicino.

Še en, s Slovenijo nekoliko povezan

Na ministrstvu še omenjajo, da je na tokratnem razpisu pridobil ERC-projekt s področja znanosti o vesolju tudi Andrii Tykhonov z Univerze v Ženevi, ki je leta 2013 doktoriral na Univerzi v Ljubljani in v tistem času tudi pridobil slovensko državljanstvo.

ERC vsako leto objavi tri razpise za raziskovalce na različnih stopnjah kariere in od začetka delovanja ERC v letu 2007 so slovenske raziskovalne ustanove v vlogi prijavitelja pridobile šele deset projektov.

"Ugotavljamo pa, da se je v zadnjih letih uspešnost prijav izboljšala, saj od vključno leta 2015 Slovenija pridobi vsaj en projekt letno na razpisih ERC-ja. Tokrat so slovenske raziskovalne ustanove pridobile kar dva projekta že na prvem razpisu za začetnike, medtem ko rezultate drugih dveh še pričakujemo in upamo, da s tem uspehov v tem letu še ni konec," so še navedli na ministrstvu.

621 milijonov evrov za znanost

Evropska unija bo 408 znanstvenikom in znanstvenicam na začetku poklicne poti skupno namenila 621 milijonov evrov za izvajanje pionirskih raziskav. Evropski raziskovalni svet bo nepovratna sredstva za začetek samostojne poti zagotovil iz programa za raziskave in inovacije EU Obzorje 2020, so sporočili iz Bruslja.

Podpora bo prejemnikom pomagala, da vzpostavijo raziskovalne ekipe in izvedejo pionirske raziskave. Raziskave zajemajo številna področja, od možnosti odpravljanja svetovne lakote z gozdno hrano in proučevanja ekstremnih morskih gladin v Evropi do raziskovanja preživetvenih sposobnosti enoceličnih organizmov. Projekti naj bi po predvidevanjih ustvarili 2500 mest za doktorski in postdoktorski študij ter drugo osebje.

Evropska unija je ustanovila Evropski raziskovalni svet leta 2007, da bi spodbujala vrhunske raziskave v Evropi. Evropski raziskovalni svet vsako leto financira izjemne raziskovalce vseh starosti in nacionalnosti. Do zdaj je podprl približno 9000 vrhunskih raziskovalcev na različnih stopnjah njihove poklicne poti. V obdobju 2014–2020 razpolaga s proračunom za 13 milijard evrov.