Sonce je v ozadju Saturna in zato lepo osvetljuje tako rob planeta kot njegove prstane. Položaj Zemlje je označen s puščico. Foto: NASA/JPL-Caltech
Sonce je v ozadju Saturna in zato lepo osvetljuje tako rob planeta kot njegove prstane. Položaj Zemlje je označen s puščico. Foto: NASA/JPL-Caltech
Cassini
Umetniška upodobitev sonde Cassini pri Saturnu. Odprava Cassini-Huygens je sicer izvedena v sodelovanju med Naso, Evropsko vesoljsko agencijo in Italijansko vesoljsko agencijo. Foto: Nasa

Pred časom je ameriška vesoljska agencija Nasa svetovno javnost pozvala, naj se nasmehne fotografu iz vesolja. Prvič v zgodovini je obvestila javnost, kdaj natančno bodo njene sonde iz oddaljenih prostranstev Osončja fotografirale Zemljo.
Izkupiček akcije, poimenovane Pomahaj Saturnu (za ZDA) in Pomahaj Merkurju (za našo stran planeta), je zdaj na voljo javnosti.
Prvo fotografijo je z razdalje 1,5 milijarde kilometrov posnela sonda Cassini, ki sicer že od leta 2004 kroži okoli plinskega velikana Saturna. Na tem posnetku sta med njegovimi prstani vidni tako Zemlja kot Luna, a le kot drobni piki; modra in bela.

Za boljšo predstavo o velikosti Osončja: Voyager 1 je trenutno na robu sistema pri 18 milijardah kilometrov.

Ljudje so imeli prvič doslej vnaprejšnjo informacijo o času fotografiranja Zemlje iz vesolja. Nasa jih je pozvala, naj se takrat zazrejo v nebo in družno pomahajo v smer Jupitra ali Merkurja. Pozneje so dogodek označili kot "dan, ko se je Zemlja nasmehnila". Več kot 20.000 ljudi se je odzvalo, so sporočili iz Nase.
Seveda mahanje ni imelo nikakršnega vpliva na same fotografije. Namen akcije so bili promocija astronomije, popularizacija znanosti o vesolju in verjetno tudi promocija agencije same. Ljudem, ki so v njej sodelovali, je celo izdala certifikate, da so bili del dogodka: "Cassini je fotografiral Zemljo. Tudi sam sem na sliki!"
Kot so zapisali v Nasi, posnetek ni dovolj razločen niti v merilu celin, kaj šele ljudi; je pa dober povzetek vsega, kar smo in kar je obstajalo na našem domačem planetu tistega 19. julija 2013. Fotografija nas vse opominja, kako drobcen je naš planet v vesoljskih širjavah. Obenem kaže na domiselnost in iznajdljivost človeške rase, da je sposobna poslati sondo tako daleč preučevat druge planete, obenem pa se obrniti nazaj in fotografirati dom.

Fotografije Zemlje s takšne oddaljenosti so izjemno redke. Glavni razlog je, da je iz tistega zornega kota Zemlja skoraj vedno zelo blizu Sonca. Močni sončni žarki lahko tako kot človeške oči poškodujejo tudi fotografski objektiv. Cassini je izkoristil "sončni mrk", ko se je Saturn postavil med sondo in Sonce.

Pravzaprav so Cassinijevi znanstveniki najprej nameravali le izvesti podrobno fotografiranje Saturna z vsemi njegovimi prstani. Ker je Saturn res ogromen (skupaj s prstani njegov premer znaša 365.000 kilometrov, Zemljin okoli ekvatorja pa 12.800), je bilo treba fotografiranje izvesti mozaično, del za delom. Nekje v postopku so ugotovili, da se bo pred objektiv prikradla tudi Zemlja. Drugo je zgodovina, celotno fotografijo Saturna pa še obdelujejo in sestavljajo.

Drugo fotografijo z nasprotno stranjo planeta je z razdalje 61 milijonov kilometrov posnela sonda MESSENGER, ki se sicer ukvarja z iskanjem Merkurjevih lun (podrobne fotografije površja so na voljo tukaj). Merkur je poleg Venere edini planet, ki nima naravnih satelitov, kar bega znanstvenike. Domnevajo, da Merkur sicer ima svojo luno (ali lune), le da so te izjemno majhne in temne.

Tudi zato sta Zemlja in Luna na njegovi fotografiji videti precej večji, kot sta v resnici. Fotografija je zaradi narave MESSENGER-jevega fotoaparata, ki pri svojem delu teži k temu, da ujame kar čim več svetlobe, preosvetljena. V resnici je Zemlja velika le nekaj pikslov.

V spodnji galeriji je več različic novih posnetkov, pa tudi nekaj starejših portretov Zemlje od blizu in daleč.