Avtorji analize, objavljene v strokovni reviji Science, upajo, da bodo z novimi izsledki študije ovrgli genetsko študijo iz leta 1993, ki je trdila, da je na podlagi raziskave 40 družin odkrila gen Xq28, ki da definira spolno usmerjenost tako, kot jo določa gen za barvo oči.

Genetska komponenta je seveda pomembna za spolno usmerjenost, a je odvisna od neštetih genov in tudi od okoljskih dejavnikov, recimo kako je nekdo vzgojen v otroštvu ali kje živi kot odrasel, trdijo znanstveniki.

Odkrili pet markerjev

"Ni enega samega homoseksualnega gena, temveč gre za sklop številnih majhnih genetskih učinkov, razpršenih po celotnem genomu," pojasnjuje Ben Neale, sodelavec ene izmed ustanov v obsežni analizi Inštituta MIT in Harvarda. Raziskava je skupno delo raziskovalcev iz Evrope in ZDA.

Analiza je razkrila pet točk na naših kromosomih, lokusih, ki so očitno tesno povezani z našo spolnostjo, a vsak posamezen lokus ima nanjo le zelo majhen vpliv. Raziskava je pokazala, da je eden izmed teh markerjev povezan z izgubo las, kar kaže na povezavo z uravnavanjem spolnih hormonov. Raziskovalci menijo, da bi lahko teh pet markerjev predstavljalo zgolj začetek, na odkritje v prihodnje pa jih čaka še na tisoče.

Sodelovanje s skupnostjo LGBTQ

Večino podatkov, ki so jih analizirali znanstveniki iz podjetja 23andMe, so pridobili iz britanske zbirke zdravstvenih podatkov UK Biobank. Sodelujoči so bili večinoma belci, ki so morali odgovoriti na vprašanje, ali so imeli spolne odnose z osebo istega spola.
Kot so povedali raziskovalci, se zavedajo, da gre za občutljivo tematiko.

Tudi dva soavtorja sama sta razkrila, da sta homoseksualca. Da bi se izognili napačnim interpretacijam, so se posvetovali tudi s skupnostjo LGBTQ, povzetek raziskave pa objavili na spletni strani geneticsexbehavior.info. V organizaciji v podporo skupnosti LGBTQ GLAAD so analizo pozdravili in izrazili prepričanje, da je priskrbela dodatne dokaze, da je to, ali si gej ali lezbijka, naraven del človeškega življenja.