Predviden videz teleskopa na delu s točke L2, ki je 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje. Sama opazovalnica je konstrukcija iz pozlačenih plošč na sredini, spodnje
Predviden videz teleskopa na delu s točke L2, ki je 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje. Sama opazovalnica je konstrukcija iz pozlačenih plošč na sredini, spodnje "plahte" pa so večplastna zaščita pred sončno svetlobo. Foto: Nasa
James Webb
Naprava med sestavljanjem v laboratoriju. Foto: NASA/Chris Gunn

Vesoljski teleskop James Webb je veliki naslednik znanega veterana Hubbla. Je eden najbolj pričakovanih projektov na področju raziskovanja vesolja, saj bo - po napovedih izdelovalcev - podiral rekorde in razkrival težko iskane skrivnosti vesolja. Med drugim naj bi vpogledal globoko v preteklost, v meglico malo po samem velikem poku, posnel prve galaksije in zvezde ter dobro služil pri iskanju drugih planetov domače Galaksije. Na kratko: vse, s čimer je do zdaj Hubble presenetil človeštvo - in ga tudi poučil o njegovem mestu, pa še o ultimativni usodi vesolja samega - naj bi James Webb še nadgradil.

A na vse to bo treba še dodatno počakati. Celoten projekt so že do zdaj zaznamovale številne zamude in podaljševanja ter podražitve (sprva naj bi stal samo 500 milijonov dolarjev in bil izstreljen leta 2011); tako da tudi sveže sporočilo za javnost iz Nase niti ni presenetljivo. Naprave ne bodo izstrelili oktobra prihodnje leto, temveč nekje med marcem in junijem 2019.


Prilagoditev urnika realnosti

Razlog za zamik niso tehnične težave in niti morebitne zagate s kakovostjo delovanja naprave, zagotavljajo na ameriški vesoljski agenciji. "Težava tiči v integraciji različnih sestavnih delov vesoljskega plovila, ki traja dlje od pričakovanj," je sporočil predstavnik Nase Thomas Zurbuchen. Ob tem so še temeljito preverili celoten seznam opravil, ki še čakajo, in se odločili, da je urnik bolje nekoliko raztegniti.

Sam teleskop je že sestavljen in v fazi filigranskih testiranj. Tokrat ne sme iti nič narobe, vsi instrumenti in ostala oprema morajo biti popolnoma brezhibni. James Webb bo namreč deloval 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje. Tako daleč ni šel še noben človek in tudi lep čas ne bo. Če bo na Webbu kaj odpovedalo, bo ostal brez popravil, v nasprotju s Hubblom, ki je po katastrofični napaki doživel servisno misijo s pomočjo vesoljskih čolničkov v orbiti Zemlje. Testi za zdaj kažejo, da vse dobro deluje.

"Webbovo vesoljsko plovilo in protisončna zaščita sta kompleksnejša od skoraj vseh preostalih vesoljskih plovil. Kombinacija nekaj integracijskih postopkov, ki trajajo dlje od pričakovanj; npr. vgradnja več kot 100 naprav za odprtje protisončnih membran; pa še podaljšani testi odpornosti proti tresljajem - vsi skupaj pomenijo, da sestavljanje in preizkušanje ... pač trajajo dlje," je povedal Eric Smith, programski direktor za teleskop James Webb.

Zaradi podaljševanj in zapletov je sicer ameriška zakonodajna veja oblasti celotno misijo skoraj odpovedala.

Teleskop James Webb je projekt Nase, pa tudi Ese in kanadske vesoljske agencije. Izstreljen bo na evropski raketi Ariane 5 ECA iz Francoske Gvajane. Več o vsem tem v obširnejšem članku.