Mobilna aplikacija namreč s posebnimi nastavitvami omogoča preoblikovanje besedila za lažje prebiranje. Predvsem pa zapolni časovno vrzel med sumom, da ima otrok disleksijo, in potrditvijo diagnoze.

Natančnih podatkov – koliko je dislektikov v Sloveniji – ni, obstaja le ocena, da ima težave pri branju in pisanju vsaj desetina otrok. Tudi desetletna Luna Touwslager je med njimi: "Zamenjevala sem 'b-je' in 'd-je'. Potem pa sem si pomagala s 'Kobijem'. Pobarvala sem si črke in branje je bilo boljše." Kobi je mobilna aplikacija, inovacija – ki bi jo najlažje opisali kot "berilo za dislektike". Z barvami in prilagodljivim oblikovanjem besedila otroku pomaga pri zlogovanju in vezavi besed.

Do rešitve skozi osebno izkušnjo
Vodja projekta Kobi, Ursula Lavrenčič, je povedala, kako se je pravzaprav "zgodil" Kobi: "Najina prvorojenka je z velikim pričakovanjem vkorakala v prvi razred. Že od najranejšega otroštva je zelo rada listala slikanice, veliko smo ji brali, a za “pisalni kotiček” v vrtcu ni kazala zanimanja. Verjeli smo, da jo bodo v šoli že naučili brati in pisati. A izkazalo se je, da to ni bilo tako enostavno, kot smo pričakovali. V prvem razredu nas sicer niso opozorili na kakšne posebne težave, v drugem razredu pa se je začelo resno opismenjevanje z bralnimi listi in vsakodnevnim branjem doma. Zelo vestno smo delali po navodilih, a po treh mesecih ni bilo praktično nobenega napredka. Hči je postajala jezna in nezadovoljna. Z možem sva videla, da nekaj ni v redu, sledil je pregled pri defektologu in potrditev – princeska je obdarjena z disleksijo. Postopek usmerjanja, ki je sledil, je trajal 15 mesecev." Sami so poskušali z nešteto metodami, kako hčerko naučiti lažjega branja – ena od težav, ki je na koncu prinesla rešitev, pa je bila prav posebna, pravi Lavrenčičeva: "Besede, ki so se začenjale s samoglasnikom – recimo 'objem', je mnogokrat prebrala z zanjo tipično napako 'bojem'. Tako sem ji nekega dne, preden se je lotila branja, s flomastrom obarvala prav vse prve samoglasnike. In kakor po čudežu – besede je brala točno. Tako se mi je posvetilo, da ji lahko z barvo na zelo enostaven način pomagam, da usmeri pozornost na pravo črko. Porodila se je ideja, da naredimo mobilno aplikacijo, ki bi pomagala najini hčeri in drugim otrokom z disleksijo. Lotili smo se izdelave digitalnega orodja, ki avtomatsko dela barvno segmentacijo besedila, po različnih kriterijih in primerno za različne vrste težav in različne stopnje branja."

Kobi že v 33 šolah
Za mobilno aplikacijo, ki otrokom dislektikom olajša branje in razumevanje besedil, se zanima vse več šol. Zdaj je na preizkušnji v triintridesetih. Lavrenčičeva poudarja, da lahko aplikacijo Kobi brezplačno preizkusijo do naslednjega šolskega leta. Sicer pa je aplikacija za uporabnike Androida na voljo v Googlovi trgovini Play, kmalu pa jo lahko pričakujejo tudi uporabniki Applovih naprav. "Kobi smo želeli razviti do točke, ko bo aplikacija resnično uporabna za naše uporabnike. Beta preizkus, priporočilo specialistov in vse večje povpraševanje uporabnikov so nam pokazali, da smo zdaj na tej točki," poudarja Ursula Lavrenčič in dodaja: "95,43 odstotka uporabnikov je skozi povratne informacije povedalo, da Kobi pomaga pri hitrosti in natančnosti branja, izboljša pa se tudi razumevanje prebranega."

Dodatna potrditev je prišla tudi s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, kjer sta aplikacijo po temeljitih preizkusih priporočila Marko Kalan ter Tanja Černe. "Mobilna aplikacija s svojimi nastavitvami omogoča preoblikovanje besedila na način, ki je ne samo prijazen, ampak koristen otroku z bralnimi težavami," je o aplikaciji zapisal Marko Kalan, profesor defektologije.

Čimprejšnje diagnosticiranje disleksije
Za učinkovito pomoč otrokom z bralnimi težavami je pomembna čimprejšnja prepoznava disleksije. Ursula Lavrenčič opozarja: "Možgani mlajšega otroka, se pravi tam okrog sedmega leta, to delo, ta trening branja opravijo bistveno, bistveno hitreje. Kar štiri do petkrat hitreje, kot recimo v četrtem razredu. Iskreno verjamem, da nas je veliko, ki razumemo, da je za vse vpletene mnogo bolje nuditi intenzivno podporo otroku takrat, ko je ta najučinkovitejša, in še preden dobi negativno izkušnjo. To je takoj, v prvi triadi. S ciljem, da se bo pozneje osamosvojil in ne bo več potreboval niti posebne podpore niti odločbe o usmerjanju. Moj izziv je, kako bi bilo mogoče s pomočjo razrednih učiteljev in staršev, brez revolucije v sistemu, oblikovati in ponuditi ustrezno podporo otrokom z disleksijo, saj potrebujejo predvsem prave vaje, potrpežljivost in vztrajnost. Otrok v procesu učenja branja si pač ne more privoščiti 15 mesecev čakanja. Za zapletene probleme lahko kdaj najdemo tudi kakšno enostavno rešitev. Verjamemo, da je lahko Kobi ena izmed njih."

Novi izzivi …
Lavrenčičeva skupaj s svojo ekipo že snuje nove ideje: "V sodelovanju z ekipo SmartStones, ki izdeluje učne plezalne stene s kamnitimi oprimki, bomo oblikovali plezalno igro za učenje črk. Otroci se bodo v skupinski igri prek grobe motorike učili in urili ter tako gradili temelje pismenosti. S svojim načinom razmišljanja želimo pomagati otrokom, ki jim klasično učenje ne leži. Želimo sodelovati in se učiti od pedagogov, ki aktivno ustvarjajo učilnice, kjer je vsak otrok uspešen."