Izsledki raziskave E-Read: Evolution of reading (evolucija branja, op. a.), ki je primerjala branje z digitalnih zaslonov in branje s papirja, so pokazali, da je branje z zaslonov veliko bolj površno in plitko, pomnjenje prebranega, koncentracija med branjem in globinsko razumevanje besedila pa slabši. Vzporedne raziskave kažejo tudi na sistematično slabšanje vida pri neprekinjeni rabi digitalnih naprav. Potekala je med letoma 2015 in 2018 v 52 državah.

Kako so sodobne digitalne naprave s svojimi zasloni spremenile bralne navade? "Branje se je spremenilo v tem smislu, da več beremo s preskakovanjem, s slabšo koncentracijo, statistike kažejo, da ljudje z ekranov, ko gre za t. i. knjižna besedila, berejo lahkotnejše tekste, ljubezenske romane, kriminalke in manj zahtevno fantazijsko književnost, ko gre za bolj resno branje, pa še vedno zmeraj preklopijo na papir," je za MMC ob robu novinarske konference Pedagoškega inštituta odgovoril profesor bibliotekarstva na ljubljanski Filozofski fakulteti Miha Kovač in dodal, da "pri omenjenem preklopu na papir v resno branje sodi že George R. R. Martin s svojo Igro prestolov".

Za prihodnost papirnatih knjig za zdaj tako še ni strahu, saj po njegovih besedah prodaja tiskanih knjig zadnjih nekaj let na večjih trgih narašča. "Elektronske knjige so vzpostavile svoj ekosistem, kjer nastopajo čisto drugi avtorji, kjer je bistveno več samozaložništva, ena od izstopajočih lastnosti pa je, da je branje v tem ekosistemu zelo kratko, v povprečju 20 minut, potem pa človek že skoči na druge vsebine, pri papirju pa je branje praviloma veliko daljše," je pojasnil Kovač.

"Poanta raziskave je, da če želite imeti kratkovidnega otroka z učnimi težavami, mu, ko bo star tri leta, v roke potisnite mobilni telefon in mu ga pustite za več ur na dan," je Kovač strnil rdečo nit.

Povezava med branjem z zaslona in kratkovidnostjo

Branje s papirja je manj stresno kot pri zaslonu. "Prednost je ta, da imamo pri papirju trodimenzionalni vnos vidnih informacij, vid se pri otroku razvije pri trodimenzionalnih nalogah, v roke prijema stvari, jih vrti, si jih ogleduje, tiskan medij je v tem smislu malo bolj fiziološki in prikladen, oko tudi lahko malce bolje oceni oddaljenost besedila in fokus lahko bolje nastavi," pa je pojasnil strokovnjak za optometrijo Matjaž Mihelčič. Pri fokusiranju je pomemben spekter svetlobe, saj so človeške oči navajene gledati objekte, od katerih se svetloba odbija, ne pa v sam izvor svetlobe. "Na digitalnih napravah zdržimo dlje časa, razumevanje pa je slabše," je še dejal in to pripisal spektru svetlobe, ki jo oddajajo zasloni, ki preprečuje izločanje melatonina, ki nas zvečer naredi zaspane.

"Če so otroci vsaj dve uri na dan na dnevni svetlobi, to do neke mere odtehta negativni učinek ekranov, dnevni spekter svetlobe je, kar se tiče kratkovidnosti zaradi digitalnih naprav, zaščitni dejavnik," je nadaljeval Mihelčič in dodal, da naprave same po sebi niso direktno krivec za kratkovidnost pri otrocih, ampak je kriva neprimerna uporaba. Ena od posledic je naraščanje kratkovidnosti po svetu, saj "otroci na teh napravah zdržijo dlje in jih držijo preblizu". Oči se navadijo na bližinski stres in se temu prilagodijo, zanemarijo pa to, kar se dogaja z daljavo, je dejal.

Spletni mediji, papirnat časopis in lažne novice

Bodo digitalni spletni mediji povsem izrinili papirnate časopise? "Seveda, to se pri nas že dogaja, za tekoče informiranje o tem, kaj se je pred pol ure zgodilo v Spodnji Duplici, je spletni medij neprimerno boljši, tiskani mediji na drugi strani pa bi morali najti svoje niše v ponujanju resnejših in zahtevnejših vsebin ter poglobljenemu komentiranju dogajanja," je poudaril Kovač in dodal, da imajo časopisi na tako majhnem trgu, kot je slovenski, problem. To pomeni bistveno nižje naklade in zaslužke, saj je bralcev, ki jih zanimajo poglobljene vsebine, že od nekdaj manjše, in to ni nič novega, je pojasnil.

Koliko drži stereotipni pogled, da zaradi digitalizacije in drsanja s prsti po zaslonih, ljudje berejo občutno manj kot v preteklosti in postajajo vedno bolj nepismeni? "Za en del ljudi to gotovo drži, sploh, ker je občutek vednosti oz. razumevanja pri branju z zaslona večji kot pri branju s papirja, s klikanjem zelo lahko dostopamo do številnih informacij, pri čemer nam teh informacij ni treba tudi razumeti, bojim se, da bo ta površen način branja preskočil tudi na papir," je odgovoril Kovač.

Nekatere teorije prav precenjevanje svojih sposobnosti razumevanja pri branju z zaslonov izpostavljajo kot enega glavnih razlogov, zakaj se v današnjem času tako hitro širijo lažne novice. Mediji za prenos informacij v 21. stoletju so zelo različni in vsak ni primeren za vse. "Če želimo brati poglobljeno, če se želimo naučiti nekaj novega, je papir praviloma boljši kot zaslon," je še dodal.

Šola med papirjem in digitalnim zaslonom

V šoli ne bi smelo biti rivalstva med papirjem in digitalnimi zasloni, oboje je že in mora ostati v šoli. "Ne gre za to, da bi morali otroke učiti uporabljati digitalne naprave, ker to že tako in tako znajo, ko pridejo v šolo, pomembneje je, da jih naučimo uporabljati tudi druge oblike učenja, ekrani ne morejo zamenjati papirja, ga zgolj nadgradijo," je poudaril Kovač in dodal, da prevelika uporaba zaslonov v šoli predstavlja dve tveganji, in sicer "da bodo otroci manj razumeli in da bodo hitreje dobili očala".

"Ekran je super za hitre naloge za vajo, za učenje matematike, če pa hočemo razumeti, kdo je bil Aleksander Veliki, pa je načeloma bolje, če to preberemo s papirja," je Kovač navedel primer.

E-bralnik prijaznejši od tablice

Manj problematični so zasloni e-bralnikov, ki posnemajo knjigo, zaslon pa ne sveti in blešči. "Gre za elektronski papir, ki ne sveti, to je za oči manj naporno, prav tako nas s svetlobo ne prebuja zvečer, kar zadeva razumevanje, imamo hiearhijo, najboljši je papir, potem bralnik na elektronskem papirju in nazadnje telefon," je naštel.

Kje bo slovenska šola čez 50 ali pa 100 let oz. kakšna si želite, da bi bila? "Želim si, da bo slovenska šola takšna, da bodo ljudje visoko izobraženi, da bi razumeli, da je učenje napor, ne pa zgolj zabava, in da bo rezultat tega, da bomo imeli eno najinteligentnejših populacij v Evropi," je sklenil pogovor Kovač in dodal, da se moramo majhni narodi zanašati bistveno bolj na moč svojih možganov kot pa mišic.

Šole Steva Jobsa brez svinčnika in papirja

Član upravnega odbora projekta E-Read in direktor pedagoškega inštituta Igor Žagar je na novinarski konferenci kot primer prehoda s papirja na zaslone navedel šole Steva Jobsa, ki jih je Jobsu v čast leta 2013 ustanovil nizozemski podjetnik Maurice de Hond. Po Žagarjevih besedah učenci hodijo v to šolo samo s tablico, ni knjig, svinčnikov, učnih ur, delovnih navad in domačih nalog. Na vseh primerjalnih testih znanja so se "digitalizirani učenci 21. stoletja" šol Steva Jobsa izkazali "občutno slabše" kot učenci, ki so se učili še po starem s svinčnikom v roki.

Raziskave so pokazale slabše branje z ekrana na treh področjih – manjša je koncentracija, slabše pomnenje ter slabše globinsko razumevanje besedila, je izpostavil Žagar in hkrati opozoril, da pretirana digitalizacija šol vodi v vedno slabšo pismenost otrok, kar so pokazali prav primeri šol Steva Jobsa.

"Grafo-motorične spretnosti izginjajo, pogosto lahko slišimo argument – ah, učenci danes ne berejo več tako radi, pišejo pa tudi ne. Skrb vzbujajoče je, da smo že resno na pol poti, da se bo v šolah nehalo brati in pisati", je opozoril Žagar in dodal, da je nujno treba razviti resne didaktične principe za delo z digitalnimi zasloni v šolah.