Znanost in njeni dosežki s širjenjem informacij prek spleta, številnimi dokumentarnimi oddajami in poskusi približevanja širšemu občinstvu postajajo čedalje bolj zanimivi tudi za povsem običajne ljudi.
To se odraža tudi v zanimanju za novice iz sveta raziskovalcev, zato smo v sklopu pregleda bilance leta tudi na MMC-ju naredili pregled petih medijsko najodmevnejših znanstvenih dosežkov. Pri tem smo se odločili izpostaviti tudi dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so svetovnim raziskavam dali svoj pečat.
1. Odkritje delca, ki bi lahko bil Higgsov bozon
Prav nobeno drugo odkritje, čeprav še ne povsem dokončno, ni sprožilo toliko medijske pozornosti kot julijsko razkritje Cerna, ki bi lahko potrdilo standardni fizikalni model osnovnih delcev in sil. Po fizikalni teoriji je Higgsov bozon namreč tisti delec, ki vsem drugim delcem daje maso, z njegovim odkritjem pa bi se končalo zadnje poglavje stoletje dolge fizike osnovnih delcev. Vprašanje pa je, ali se z njegovim odkritjem odpira novo poglavje fizike delcev ali bo to le zadnji list na veji.
2. Pristanek Curiosityja na Marsu
Šestkolesno vozilo in njegova avgustovska dostava na Mars sta zagotovo dva izmed največjih inženirskih dosežkov, ki sta zaznamovala leto 2012. Curiosityjeva dvoletna misija na rdečem planetu je že dala prve rezultate. Vozilo je odkrilo strugo starodavne reke, še nepotrjeni pa so namigi o odkritju ogljika, ki je med drugim "krivec" za življenje na Zemlji.
3. ENCODE - Enciklopedija DNK-elementov
Več kot 440 znanstvenikov je 12 let po objavi zemljevida človeškega genoma objavilo njegovo nadgradnjo. Če je razkritje človeškega genoma razvozlalo vse sekvence nukleotidov v DNK, je projekt ENCODE za 80 odstotkov teh nukleotidov razvozlal, kakšne so njihove funkcije. To genetikom in biologom daje nova spoznanja o delovanju genov in je močno orodje za prihodnje ugotavljanje celičnega delovanja.
V okviru prebojev na področju genetike velja omeniti tudi velik dosežek raziskovalcev, ki jim je uspelo razviti orodje, imenovano TALENs. Gre za beljakovino, ki lahko razreže DNK na točno določenem mestu, v nadaljevanju pa je na tem mestu mogoče popraviti oz. modificirati želeni gen. Hkrati je druga skupina razvila metodo za hitro in poceni ustvarjanje beljakovin, ki se lahko uporabljajo s TALENs-om.
4. Objava mutiranih genov virusa H5N1
Odkritje mutacije smrtonosnega virusa ptičje gripe v letu 2011, ki omogoča tudi okužbo prek zraka, je stopilo na politični parket. Zaradi skrbi, da bi se do informacij o spornem genu mutiranega virusa lahko dokopali tudi teroristi, so v ZDA tehtali možnost, da bi raziskavo objavili v okrnjeni obliki. A izsledki raziskave so se medtem že razširili, znanstveniki pa so opozorili, da bi bili s tem prikrajšani za pomembne raziskovalne podatke, ki bi lahko rešili številna življenja. Ameriška administracija je popustila, a trenutno vlada moratorij za raziskave, v katerih preiskujejo mutacije nevarnih virusov.
5. Taljenje arktičnega ledu
Opozorilo o globalnih klimatskih spremembah je septembra prišlo z Arktike, ko je površina ledene ploskve dosegla le 3,4 milijona kvadratnih kilometrov. Dobra novica za "kontejnerske mogotce", slabša za preostali planet. Leto 2012 je bilo na splošno polno izrednih vremenskih pojavov – poplav, suš in orkanov. Med zadnjimi je največ škode, okoli 50 milijard dolarjev, povzročil orkan Sandy. Razprava se je usmerila v ukrepe, kako se zaščititi pred uničujočimi pojavi, in ne v to, kako odpraviti vzroke.
Slovenski raziskovalci niso stali križem rok
Z vprašanjem, kje vidijo mesto slovenskega znanstvenega dela, smo se obrnili tudi na Kemijski inštitut (KI), Institut Jožef Stefan (IJS) in na ministrstvo za znanost (MIZKŠ). Prosili smo jih, naj navedejo tri največje dosežke, za katere menijo, da so zaznamovali leto 2012.
S Kemijskega inštituta so tako med tremi najpomembnejšimi dosežki na prvo mesto postavili sodelovanje njihovega profesorja Simona Horvata v skupini, ki je odkrila nov gen za razvoj maščobnega tkiva, imenovan DEPTOR. "Ta raziskava odkriva novo raven uravnavanja razvoja maščobnega tkiva prek perifernih sistemov in daje osnovo za razvoj novih terapij za debelost in z njo povezanih bolezni," pravijo na KI-ju.
Na drugem mestu so izpostavili študijo, v kateri so sodelovali Tadeja Birsa Čelič, Mojca Rangus, Venčeslav Kaučič in Nataša Zabukovec Logar. Študija je prispevala nova spoznanja na področju inženiringa kristalizacije kovinsko-organskih poroznih materialov. "Razumevanje kristalizacijskega mehanizma je ključnega pomena za načrtovanje novih struktur kovinsko-organskih poroznih materialov z želenimi lastnostmi za določeno uporabo, na primer za shranjevanje toplote in plinov, ločevanje plinov, dostavljanje zdravilnih učinkovin, katalizo itd.," so pojasnili.

Kot tretji veliki letošnji dosežek pa na KI-ju izpostavljajo tehnologijo priprave elektrokromnih barv na fleksibilne substrate. Inovacija, pri kateri so sodelovali Franc Švegl, Boris Orel, Mohor Mihelčič, Ivo Jerman in Angela Šurca Vuk, "predstavlja bistveno izboljšavo glede na hitrost izdelave elektrokromnih tankih plasti in je bistveno cenejša od zdaj uporabljane elektrodepozicije in dragih vakuumskih postopkov". "Različne elektrokromne plasti z vmesno plastjo elektrolita omogočajo izdelavo elektrokromnih 'pametnih' plastičnih folij z električno vodeno spremembo prepuščene svetlobe. Primerne so za 'pametne' optične sisteme, uporabne v vojaške in civilne namene."
Od senzorjev do keramike in tekočih kristalov
Na IJS-ju se je na prvo mesto dosežkov inštituta zavihtela evropska subvencija za projekt pod vodstvom profesorja Dragana Mihailovića, ki jo dobijo le najperspektivnejši projekti v Evropi. Mihailović je v svojem nagovoru DZ-ju opozoril na nevarnost krčenja raziskovalnih sredstev ter na slabe pogoje za uveljavljanje perspektivnih kadrov.
Drugo mesto si je prislužil prototip senzorja vlage, sestavljen iz nanopalčk. Članek o projektu je bil objavljen tudi v reviji Nanotechnology in je dobil priznanje v kategoriji "Latest Journal Highlights Articles". "Dosežek odpira možnosti razvoja novih 'inteligentnih' materialov za uporabo na najrazličnejših področjih industrije, medicine, okolja," pravijo na IJS-ju.
Na tretjem mestu pa so na IJS-ju izpostavili delo odseka za elektronsko keramiko. Ta je razvil tehnologijo za izdelavo večplastnih struktur. ''Izdelava keramičnih večplastnih struktur, v katerih so odprte ali zaprte votline, je zahteven tehnološki postopek. Obvladovanje postopkov izdelave, pri katerih ne pride do mehanskih deformacij ali kemijskih sprememb v večplastni keramični strukturi, je omogočilo tehnološki preboj pri raziskovalno-razvojnem delu na področju keramičnih mikrosistemov,'' so še zapisali.
Tudi mladi dosegajo zavidanja vredne rezultate
Na naše vprašanje, kateri so bili zanje največji dosežki znanosti letos, so na ministrstvu za znanost (MIZKŠ) najprej izpostavili uspeh slovenske ekipe študentov in mentorjev, ki so na ameriški univerzi MIT v tekmovanju na področju sintezne biologije med 190 ekipami z vsega sveta osvojili drugo mesto.
Ob tem so na ministrstvu omenili še dijake Srednje elektro-računalniške šole Maribor, ki so v Mehiki sodelovali na tekmovanju Robocup Junior Rescue B in v tekmovanju Super Team skupaj z brazilsko ekipo osvojili tretje mesto. Izpostavili so tudi štipendijo Unesca in L'Oreala, ki jo je skupaj s 14 mladimi raziskovalkami z vsega sveta prejela podoktorska študentka Vita Majce.