Zdajšnji način življenja je povsem nevzdržen, ugotavljajo znanstveniki MIT-a. Foto: Reuters
Zdajšnji način življenja je povsem nevzdržen, ugotavljajo znanstveniki MIT-a. Foto: Reuters

Posledica zdajšnjega načina izkoriščanja naravnih virov bo najverjetneje zlom svetovnega gospodarstva že čez 18 let v svoji študiji, ki so jo izvedli za možganski trust The Club of Rome, ugotavlja Massachusetts Institute of Technology (MIT), piše portal rt.com.

Poročilo je na podlagi več računalniških simulacij izdelal inštitut Jaya W. Forresterja, v svojih modelih pa so ugotavljali učinek spremenljivk, kot so količina razpoložljivih virov, različne ravni razvitosti kmetijstva, kontracepcija in zaščita okolja, na stanje Zemlje. Napovedi za model, ki je v obzir vzel scenarij, da Zemljani nadaljujemo svoje življenje kot doselj, so vse prej kot rožnate.
Študija med drugim predvideva, da bo ogromni porabi naravnih virov, ki jih ni mogoče nadomestiti, sledil strm padec svetovnega prebivalstva, če človeštvo ustrezno ne prilagodi načina porabe in ostane na trenutni poti uničevanja ekosistemov z množično industrializacijo.
Rezati bo treba na svetovni ravni
"Le drastični ukrepi zaščite okolja so se izkazali kot ustrezni za spremembo trenutnega vedenja sistema in samo ob teh predpostavkah je bilo mogoče izračunati scenarije, kjer je bilo mogoče zadržati stalno raven prebivalstva in obilja. A potrebni politični ukrepi do zdaj niso bili sprejeti," pojasnjujejo v trustu. Se pravi, neomejena ekonomska rast je možna, a le če vlade oblikujejo politike in vložijo sredstva v tehnologije, ki regulirajo vpliv človeka na okolje, menijo znanstveniki.
40 let pred časom
A izsledki niso pravzaprav nič novega. Že leta 1972 je avstralski fizik Graham Turner v delu Meje rasti izvedel podobno raziskavo. In čeprav so napredki zadnjih štirih desetletij v znanosti, tehnologiji in medicini močno olajšali upravljanje zunanjega sveta, so gibanja, ki se dogajajo pred našimi očmi, blizu upadu, ki ga je predvidel Turner.
Tako je takrat zapisal, da nas čaka izredno hiter upad neobnovljivih virov, z večanjem industrijske proizvodnje in svetovnega onesnaženja pa obratno prihajata upad hrane in z njim upad svetovne populacije.