Izkopavanja grobnice na 2500 let starem arheološkem najdišču na zahodu Kitajske so zdaj strokovnjakom podarila najstarejši jasen dokaz uporabe marihuane zaradi njenih psihotropnih učinkov. Ekipa kitajskih in nemških arheologov je v laboratoriju analizirala usedline iz posod, najdenih v grobnici – in dobila kemični "podpis" kanabisa z visoko vsebnostjo THC-ja.

V študiji, ki je v sredo izšla v zborniku Science Advances, avtorica pride do sklepa, da so marihuano najverjetneje uporabljali pri pogrebnem obredju, morda zato, da bi lažje stopili v stik z mrtvimi.

Bližje kadilu kot cigareti
Najverjetneje pa marihuane niso kadili na tak način, kot si to predstavljamo danes. Bolj verjetno je, da so jo v majhnih, zaprtih prostorih zažigali kot nekakšno kadilo, ki je nato preželo ozračje. Učinek vseeno ni bil tako močen, kot je pri sodobni kultivirani marihuani.

Soavtorica študije Nicole Boivin sklepa, da so marihuano polagali na vroče kamne v žerjavnici, posodi za vroče oglje. "Tako se je marihuana najverjetneje kadila pred izumom pipe, ki se je zgodil šele veliko pozneje."

Deset žerjavnic so našli na grobišču v Jirzankalu v gorovju Pamir, blizu kitajske meje s Pakistanom. V grobnicah so bili seveda tudi človeški ostanki, pa tudi posebne harfe, na katere so igrali pri ceremonijah.

Končno razrešena uganka?
Študija v izhodišču poudari, da znanost nikoli ni imela natančnih odgovorov na vprašanje, kdaj so ljudje začeli uporabljati rastline konoplje z večjimi vsebnostmi psihotropnih snovi. V vzhodni Aziji so konopljo zaradi semen in vlaken začeli saditi vsaj že leta 4000 pr. n. š. – a tiste zgodnje različice so imele zelo nizko vsebnost THC-ja. Večina zgodovinarjev je začetek "rekreativnega" kajenja trave umeščala v stepo osrednje Azije, pa še to samo zaradi Herodotovega pisnega dokumenta iz prvega tisočletja pr. n. š. Tokrat imamo prvič v rokah oprijemljive dokaze, čeprav seveda ne moremo vedeti, ali so ljudje marihuano dejansko gojili ali pa so samo iskali rastline z višjo vsebnostjo THC-ja.

Je marihuana potovala po svilni poti?
Čeprav je arheološko najdišče, o katerem teče beseda, danes na odročni lokaciji, je bilo nekoč morda postojanka na svilni poti. "Študija implicira, da sta bili praksa kajenja marihuane in posebna vrsta rastlin del kulturnega izročila, ki se je prenašalo po trgovskih poteh," ugotavlja arheobotanik Robert Spengler, ki je prav tako sodeloval pri raziskavah. "Novodobna dojemanja marihuane so v različnih kulturah zelo različna, jasno pa je, da ima rastlina večtisočletno zgodovino medicinske, ritualne in rekreativne rabe."

Nekatere lobanje okostij v grobovih so bile preluknjane, druge kosti pa nakazujejo zlome, ki so bili za pokojnika smrtonosni – vse to morda pomeni, da so arheologi našli dokaze človeškega žrtvovanja. "O tem ljudstvu ne vemo skoraj ničesar, razen podatkov, ki jih ponuja to pokopališče," priznava Spengler. Nekateri artefakti – steklene koralde, kovinski predmeti in keramika – so podobni najdbam iz zahodnejših regij, kar nakazuje kulturno povezavo.