Iskanje informacij in drugo brskanje po spletu sta že tako močno ukoreninjeni v naše sebstvo, da vsakodnevnim "googlanjem" ne posvečamo sploh nobene pozornosti. Ne z vidika varnosti, še manj izgube svobode.

In ko prek spleta opravljamo nakupe, plačujemo račune na spletnih bankah, naročamo taksije, potrjujemo udeležbe na dogodkih, objavljamo fotografije in všečkamo nam prijetne stvari, zelo malo razmišljamo o tem, kaj se z vsemi temi našimi dejanji dogaja.

Ker se imamo številni za ozaveščene uporabnike, oborožene z vedenjem o temni strani spleta, se zavedamo, da na nas prežijo tudi nevarnosti. Pomislimo na spletne goljufe, ki želijo ukrasti naše podatke, zlorabiti našo identiteto in nas izrabiti za lastna kriminalna dejanja. Oboroženi s tem znanjem včasih s pomilovanjem gledamo na znance, ki so kliknili na phising povezavo in zavijamo z očmi, ker (še) niso dojeli, da se na pošto, poslano iz neznanih virov, v tujem jeziku ali očitno prevedeno z google translatom in nenavadnim URL-naslovom, pač ne klika, še manj pa vpisuje osebne podatke. Seznanjeni smo z varnim plačevanjem, nujo protivirusne zaščite in drugimi samozaščitnimi prijemi.

Se pa v času, ko naša življenja (tudi z našo lastno privolitvijo) postajajo digitalna, premalo zavedamo, da na spletu na nas ne prežijo le kriminalci in zlonamerneži. In da, ko pišem te vrstice in strmim v "internet", me ta "gleda nazaj".

Zasebnost in takoj za njo svoboda sta, kot boste lahko prebrali v tokratnem MMCPodrobno, vrednoti, ki sta v času digitalizacije v nevarnosti in ponekod ne le zelo ogroženi, ampak celo odvzeti.

Novinar MMC-ja Aljoša Masten se v spodnjih poglobljenih člankih loteva prav te tematike. Njegova uvodna kolumna je pregled (in svarilo), kaj vse že je in kaj še prihaja. Kakšno (digitalno) sled puščamo za sabo na spletu in kako se ta vedno bolj povečuje in bo slej ko prej kompromitirana. Kako spletni giganti prek "zastonjskih" aplikacij vstopajo v naša življenja in pograbijo ter shranijo vsak podatek, do katerega se dokopljejo (oziroma jim ga kar sami prostovoljno ponudimo).

V drugem članku se nostalgično spominjamo naivnosti ob pojavu Googla, tistega prijaznega brskalnika brez nadležnih oglasov, ki se je prelevil v gigantskega vohuna, ki se pretvarja, da je naš prijatelj, a zainteresiranim mirno posreduje, kar smo mu zaupali.

Objavljamo intervjuja z informacijsko pooblaščeno Mojco Prelesnik o stanju v Sloveniji in ameriško profesorico informacijske varnosti Janine L. Spears, ki jo problematika zasebnosti zelo skrbi in tudi sama osebno skuša zmanjšati svojo digitalno sled. Tukaj vam lahko na pomoč priskočita članka pregleda ponudbe iskalnikov in elektronske pošte. Članka vsebujeta opis meril ocenjevanja in izbor zasebnostno najbolj naravnanih z nekaj nasveti za samozaščitno ravnanje. MMC bo podobne preglede v prihodnosti objavil še za druge pomembne spletne storitve.

In vmes še (zelo, zelo) kisel bombonček. Zgodba o Kitajski in njeni težnji po popolnem nadzoru državljanov, ki vodi od prepoznavanja obrazov (in hoje, če je obraz zakrit) do točkovanega ocenjevanja "vedenja" državljanov, ki prinaša privilegije ali socialno (včasih pa tudi fizično) uničenje. Če ste zdaj zamahnili z roko in rekli "ph, Kitajska", vedite, da se za tehnologijo že zanimajo tudi druge države.

Vabljeni k branju prispevkov. Te bomo v prihodnjih dneh objavili tudi vsakega posebej in vas tako povabili h komentiranju in deljenju vaših misli in izkušenj na to temo. Če končam z mislijo novinarja Aljoše Mastena iz enega omenjenih člankov: "Zasebnost kot koncept utegne erodirati do nesmiselnosti, na tnalu je integriteta posameznika, posledično tudi svoboda, tako svoboda misli kot telesna svoboda. In če naj bo medij koristen tako v iskanju resnice kot koristi družbe in posameznika, potem je njegova absolutna dolžnost, da na tak potencialen razvoj dogodkov opozori. In da ponudi mogoče alternative."

In to skušamo s pričujočim MMCPodrobno storiti na MMC-ju. Vabljeni k branju!

Aleksandra K. Kovač