1. Webb poškodovan, a ne hudo

Sebek oziroma
Sebek oziroma "selfie" primarnega zrcala, nastal kmalu po izstrelitvi. Poškodbe tukaj seveda ni. Foto: Nasa
Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo prispevate v komentarjih. Najboljše lahko izpostavimo v članku samem. Hvala tudi za kakršne koli pripombe ali opozorila na aljosa.masten@rtvslo.si.

Vesoljski teleskop James Webb je doživel udar mikrometeoroida, sporoča Nasa. Primarno zrcalo ima manjšo poškodbo. Toda zmogljivosti teleskopa ostajajo nad načrtovano ravnjo, ker si je agencija pustila dovolj prostora.

Foto: Nasa
Foto: Nasa

Od izstrelitve lanskega decembra so v Webba udarili že štirje mikrometeoroidi. Morda več, a toliko jih je Nasa zaznala. Trije niso pustili omembe vrednih posledic. Zadnji, ki se je zgodil med 23. in 25. majem, pač. Zaletel se je v primarno zrcalo in ga poškodoval. Na srečo je primarno zrcalo razdeljeno na 18 manjših kosov, poškodovan je zgolj C3 (ponazoritev desno na sliki). Zapovrh je vsak kos zelo prilagodljiv, lahko mu spreminjajo položaj ter ukrivljenost. Tako bodo Nasini inženirji zmanjšali vpliv poškodbe, povsem odpravili pa jih ne bodo nikoli.

Udari so pričakovani, teleskop nanje prilagojen. Berilijeve plošče, na katerih so osnovani segmenti zrcala, so lahke, trde in odlično prenašajo hud mraz, v katerem veliko drugih materialov postane krhkih. Na Zemlji so jih obstreljevali s pričakovano velikostjo mikrometeoroidov, torej zrnc, ki prosto letijo po vesolju z velikostjo do milimetra. A tisti, ki je udaril med 23. in 25. majem, je bil očitno večji od pričakovanj. Takšnih udarov na Zemlji niso preizkušali niti modelirali, pravi Nasa. Poškodba, ki jo je povzročil, je opazna v meritvah. Gre za naključen dogodek, nepovezan z roji oziroma oblaki, ki jih za seboj puščajo kometi in druga drobeča se nebesna telesa. Slednjim se namreč Webb aktivno izogiba.

GIF animacija: Osnovna struktura iz berilija

Zmogljivosti Webba ostajajo nad načrtovano ravnjo, posebej poudarja Nasa. Namreč, v vesolje so ga poslali boljšega od obljub in še precej udarcev mikrometeoroidov bo potrebnih, da bo veliki teleskop občutno okrnjen.

Tudi ostali deli teleskopa so pripravljeni na manjša leteča zrnca. Ohišje teleskopa je mestoma okrepljeno, ponjave velikega senčnika pa imajo elemente proti širjenju raztrganin. In tudi zato jih je kar pet.

Odvisno sicer od nepričakovanih dogodkov. Če iz teme z visoko hitrostjo prileti 10-centimetrski vesoljski kamen, potem nobena predpriprava ne bo zadostovala.

Webb je sicer imel načrtovano minimalno "življenjsko" dobo petih let, po izstrelitvi pa je Nasa sporočila, da bo goriva najbrž dovolj za dvajset let. Med razlogi je navedla natančnost rakete Ariane 5, v skladu z zgoraj opisanim pa lahko domnevamo, da je tudi tu deloma šlo za postavljanje nižjih pričakovanj, da se jih lahko nato preseže.

Webb je bil izstreljen decembra lani, nato en mesec potoval do točke L2 sistema Sonce-Zemlja, ki se nahaja 1,5 milijona kilometrov stran od nas. Vmesni čas je bil potrošen za postavljanje v raketi zloženega teleskopa in za testiranje, umerjanje instrumentov, kar še traja. Prve barvne fotografije bodo predvidoma objavljene 12. julija, s čimer se bodo uradno začela polna znanstvena opazovanja.

Webb vesolje opazuje v infrardeči svetlobi in manjšem odseku človeškemu očesu vidne svetlobe. Tako bo lahko preverjal ozračja zunajosončnih planetov, gledal globoko v prašnate zvezdne porodnišnice, preučeval razvoj vesolja, predvidoma ugledal prvo generacijo zvezd oziroma videl najdlje v preteklost. Pri tem bo ne bo nadomestil Hubbla, kvečjemu bosta dober par, saj je Hubble osredinjen na vidno svetlobo. Več o delovanju teleskopa v članku, objavljenem ob izstrelitvi.


2. Rusi bodo "ugrabili" nemški vesoljski teleskop

Celotno nebo v rentgenski svetlobi, izid prvega pregleda. Foto: Jeremy Sanders, Hermann Brunner and the eSASS team (MPE); Eugene Churazov, Marat Gilfanov (IKI)
Celotno nebo v rentgenski svetlobi, izid prvega pregleda. Foto: Jeremy Sanders, Hermann Brunner and the eSASS team (MPE); Eugene Churazov, Marat Gilfanov (IKI)

Ruska vesoljska korporacija bo ponovno zagnala teleskop eROSITA, piše ruska državna agencija TASS. eROSITA je del ruskega vesoljskega observatorija Spektr-RG, na katerem je še ruski teleskop ART-XC.

Observatorij je bil izstreljen leta 2019 na raketi Proton-M (poglavje 4). Tako kot Webb se nahaja pri točki L2 sistema Sonce-Zemlja. Doslej je opravil štiri opazovanja celotnega neba v rentgenski svetlobi. Ob robu ruske invazije v Ukrajini in zahodnih sankcij je bila eROSITA ustavljena, ART-XC pa nadaljuje opazovanja.

eROSITA je eden od dveh teleskopov na observatoriju Spektr-RG. Foto: DLR
eROSITA je eden od dveh teleskopov na observatoriju Spektr-RG. Foto: DLR

Vodja Roskozmosa Dimitrij Rogozin se je odločil, da bodo eROSITO kljub nemškemu nasprotovanju obudili. Kot razlog je navedel nujo po znanstvenem raziskovanju. "Tisti, ki so se odločili za izklop teleskopa, nimajo moralne pravice ustavljati raziskovanja v imenu človeštva zgolj zato, ker so njihova profašistična stališča blizu sovražnikovim," je izjavil.

Roskozmos je sicer že pred časom napovedal, da bo zaradi škode, nastale po ustavitvi nemškega dela, od partnerjev terjal denarno povračilo.

Oba teleskopa sicer imata dolgo brado. Spektr-RG sega v 80. leta, čas Sovjetske zveze. Po njenem razpadu so zaradi pomanjkanja denarja projekt ustavili in ga znova obudili leta 2005.

eROSITA je bil sprva projekt Evropske vesoljske agencije, teleskop za rentgensko svetlobo, ki bi bil pritrjen na Mednarodno vesoljsko postajo. Po letu 2005 je dobil samostojno pot, združili so ga z ruskim projektom Spektr-RG, saj so si obetali boljši znanstveni izplen. Zdaj je zaradi tuzemskih težav eROSITA ustavljena.

Več strokovnjakov je za nemški medij Deutche Welle zatrdilo, da bi lahko ruska poteza – brez nemškega sodelovanja – poškodovala teleskop. Predstavnik nemškega instituta Max Planck pa je za RussiaSpaceWeb.com dejal, da dejanje Rusije smatrajo za "ugrabitev teleskopa".

Pripeljala bi tudi do še večje osamitve Rusije na področju znanosti oziroma odgnala potencialne prihodnje partnerje.


3. Rogozin evropskim državam grozi s Sarmati

Sorodna novica Direktor ruske vesoljske agencije grozi Črni gori in Bolgariji z balistično raketo

Rogozin je ta teden polnil naslovnice svetovnih medijev tudi z grožnjo nekaterim evropskim državam, oziroma z obnašanjem, ki je za vodje vesoljskih programov držav neobičajno, za Rogozina pa skoraj vsakdanje.

Sorodna novica Ruskega zunanjega ministra Lavrova ne bo v Beograd

Tokratni povod je bila pot ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Srbijo. Črna gora, Severna Makedonija in Bolgarija namreč niso dale dovoljenja za prelet letala, v katerem je sedel Lavrov. To je ujezilo Rogozina, ki je napisal serijo tvitov. "Za kaj je dober Sarmat? Strahopetnih Bolgarov, maščevalnih Romunov ter Črnogorcev, ki so izdali našo skupno zgodovino, ne bo vprašal za dovoljenje za polet."

Sarmat je medcelinska balistična raketa z jedrsko konico. Nadomestila bo stare rakete tipa Vojvoda oziroma Satan.

V nadaljevanju je posebno pozornost posvetil Bolgarom. Slednjim se ni treba bati strašnega udarca Sarmata, je zapisal. Bolgari so se namreč skozi zgodovino postavili na stran sovražnikov Rusije, a ko je slednja zmagovala, so se napili – in kot da se ni nič zgodilo – na ulicah pozdravljali zmagovito rusko vojsko. Zdaj so spet na strani sovražnika in ne bo trajalo dolgo, ko se bodo spet napili in se "pet minut pred vojno" spet predali. Bolgarom se ni treba bati Sarmatov, je še enkrat poudaril, saj vedo, da jih je Rusija pripravila za njihove gospodarje, in ne služabnike.

Roskozmos se je po ruski invaziji in sankcijah vse bolj preusmerja v vojaške vode oziroma v tehnologije, ki lahko služijo tako civilni sferi kot vojaški. Rogozin je za TASS pohvalil razvoj v tej smeri.


4. Kitajska odprava, ki bo gradila vesoljsko postajo

V nedeljo je bila s Juiquana na severozahodu Kitajske izstreljena raketa Dolgi pohod-2F, piše agencija Šinhua (Xinhua). 577 sekund pozneje se od nje ločila vesoljska ladja Šendžov-14 (Shenzhou-14) in vstopila v načrtovano tirnico. Šest ur pozneje se je priklopila na kitajsko vesoljsko postajo Tjangong (Tiangong). Vanjo so se vkrcali tajkonavti Čen Dong, Liu Jang in Caj Šudže. Na postaji dotlej ni bilo nikogar, Tjangong namreč nima stalno prisotne posadke. Našteti trije bodo sodelovali pri nadaljnji gradnji postaje. Tjangong namreč trenutno obsega le modul Tjanhe (Tianhe). Med šestmesečno odpravo Šendžov-14 pa se mu bosta pridružila še Mentjan (Mentian) in Ventjan (Wentian). Na koncu bo postaja podobna staremu Miru, veliko tehnologije je namreč izboljšane ruske.

Video: Daljši posnetek izstrelitve


5. Rutinski polet in pristanek Falcona 9

99. polet s ponovno uporabljeno prvo stopnjo Falcona 9. Foto: SpaceX
99. polet s ponovno uporabljeno prvo stopnjo Falcona 9. Foto: SpaceX

V sredo ob 17.04 po našem času je bila s Cape Canaverala (Florida, ZDA) izstreljena raketa Falcon 9. Uspešno je dostavila komunikacijski satelit Nilesat 301. Prva stopnja je varno pristala na robotski ladji. Doslej je poletela in pristala sedemkrat.

Video: Posnetek dogodka


6. Peti polet New Sheparda s posadko

Prejšnjo soboto je ameriško zasebno podjetje Blue Origin opravilo peti polet do roba in vesolja in nazaj s posadko. Raketa New Shepard je poslala kapsulo s petimi ljudmi na parabolični polet, ki jih je ponesel nad t. i. Karmanovo črto, torej mejo vesolja, in nazaj. Doživeli so nekaj minut občutka breztežnosti.

Blue Origin lepo napreduje z vesoljskim turizmom, njegova oprema pa je očitno varna. V razvoju ima sicer težko nosilno raketo New Glenn, ki pa je že dolgo ni na spregled.

Video 1: Posnetek dogodka

Video 2: Kratek povzetek


7. Nasa bo preučevala NLP-je

Nepojasnjeno želijo pojasniti. Fotografija je nastala med zaslišanji v ameriškem kongresu, kjer je NLP-je pojasnjeval Pentagon. Foto: AP
Nepojasnjeno želijo pojasniti. Fotografija je nastala med zaslišanji v ameriškem kongresu, kjer je NLP-je pojasnjeval Pentagon. Foto: AP

Tudi ameriška vesoljska agencija se je uradno lotila neznanih letečih pojavov (NLP).

NLP je pojav na nebu, ki ga nismo znali opredeliti kot zrakoplov ali znan naravni pojav.

Sorodna novica "Videl sem NLP nad Nanosom!"

Obravnavala jih bo z znanstvenimi metodami. V projekt se je – sodeč po sporočilu za javnost – podala zato, ker skrbi za varnost zrakoplovov. To je eden izmed njenih temeljnih ciljev. Nasina delovna skupina bo samostojna, a bo sodelovala s podobno, ki je že pred letom nastala na ameriškem ministrstvu za obrambo (AOBIMSG).

Skupino bo vodil David Spergel, nekdanji vodja oddelka za astrofiziko na Univerzi v Princetonu, zdaj del na odseka Nase za znanost. Ker je opazovanj NLP-jev malo, se bo skupina lotila zbiranja "čim bolj robustne" zbirke podatkov, je sporočil. Iskala jih bo pri javnosti, vladi, nevladnih organizacijah, podjetjih, jih preverjala in analizirala. Ta prva faza raziskave bo trajala devet mesecev. Po Spergelovih besedah bodo pridobili strokovnjake: znanstvenike s potrebnih področij, strokovnjake za aeronavtiko, pa tudi za obdelavo in analizo podatkov. Iskali bodo način, kako izboljšati prihodnja opazovanja NLP-jev.

Sorodna novica Poročilo obrambnega ministrstva ZDA: Skoraj vsi domnevni pojavi NLP-ja nepojasnjeni

Poročilo bo javno dostopno, obljublja Spergel.

Nasa obenem poudarja, da nimamo dokazov o morebitnem nezemeljskem izvoru NLP-jev.

Ameriško obrambno ministrstvo je lani objavilo poročilo o 144 primerih "neidentificiranih zračnih pojavov", do letošnjega maja je število naraslo na 400. Večina ostaja nepojasnjenih. Tudi Pentagon poudarja, da dokazov o nezemeljskem izvoru ni.

Možnost, da je Zemlja edini planet z življenjem v vesolju, je izjemno nizka. Sodeč po opazovanjih vesoljskega teleskopa Kepler (in številnih drugih) lahko sklepamo, da ima vsaka zvezda svoj planet, najbrž več. Število zvezd (torej "sonc") v naši Galaksiji je ocenjeno na 300 milijard. To je torej vsaj tristo milijard eksoplanetov, čisto možno pa bilijon. Če to zmnožimo še s številom galaksij, ki je ocenjeno tudi na 300 milijard, dobimo nepredstavljivo število krajev, kjer bi se življenje morda lahko razvilo. Stava, da smo v vesolju sami, je statistično neracionalna. In če nismo – in če je to življenje razvito, pa tudi relativno blizu – potem se mora človeštvo pripraviti na prvi stik.


8. NA KRATKO:

Inženirji še vedno poskušajo razgrniti panele sočnih celic na sondi Lucy, namenjeni k asteroidom trojancem. Več tukaj.Nasina sonda NuSTAR praznuje 10 let. Več tukaj. Znanstveniki so s pomočjo Hubbla ocenili maso črne luknje, ki prosto vandra po Galaksiji. Več tukaj.
Inšpekcijski pregled razvoja in gradnje novega izstrelitvenega stolpa za SLS je bil uničujoč za Naso in izvajalca, Bechtel. Več tukaj.Francija se je pridružila sporazumom Artemis, ki opredeljujejo vesoljsko pravo pri raziskovanju drugih nebesnih teles. S tem pa se ne strinjajo vsi, še najmanj Rusija in Kitajska.Nov sveženj podatkov, ki jih je zbral vesoljski teleskop Gaia, bo izdan 13. junija. Več tukaj.
Prvi polet nove evropske rakete Vega-C bo 7. julija. Več tukaj.Začela se bo gradnja evropske sonde Comet Interceptor, ki bo ždela v Osončju, čakala na novoodkrite komete in se zapodila za njimi. Več tukaj.


9. FOTO: Galaktično društvo za opazovanje ptic

NGC 7496. Širok je 70.000 svetlobnih let. Foto: ESA/Hubble & NASA, J. Lee and the PHANGS-HST Team
NGC 7496. Širok je 70.000 svetlobnih let. Foto: ESA/Hubble & NASA, J. Lee and the PHANGS-HST Team

Hubblova ekipa je tokrat izpostavila fotografijo NGC 7496, spiralne galaksije s prečko, oddaljene 24 milijonov svetlobnih let. Nahaja se ozvezdju Žerjava. Ozvezdje je del skupine Južnih ptic. Člani so še ozvezdja Pava, Feniksa in Tukana. Hubble se je torej odpravil opazovati galaktične ptice, so šaljivo zapisali.

Nekatere zanimive slovenske strani o vesolju

Portal Vesolje.net
Portal v vesolje
Podkast Temna stran Lune (nova epizoda)
Podkast ApolloLajka (nova epizoda)
Revija Življenje in tehnika
Astronomska revija Spika
Revija Obramba
Agencija Tromba
Zavod Cosmolab
Spletna stran Andros
Fizik o vesoljskem vremenu: Sončni blog


10. ODŠEL JE V ZGODOVINO: Valerij Rjumin, pionir vesoljskih postaj

Foto: Roskozmos
Foto: Roskozmos

Umrl je kozmonavt Valerij Rjumin (Valery Ryumin), sporoča* Roskozmos. Rojen je bil leta 1939, leta 1966 je diplomiral iz računalništva in elektronike. Sodeloval je pri razvoju sovjetskih vesoljskih postaj, vključno s prvo, Saljutom 1, ki je poletela pred petimi desetletji (poglavje 7). Kozmonavtskim vrstam se je pridružil leta 1973. V vesolje je poletel štirikrat in tam skupno preživel 271 dni. Prvič je v Sojuzu 25 (1977) letel do vesoljske postaje Saljut 6, a priklop ni bil uspešen. Bolje je šlo v letih 1979 in 1980, ko je opravil dve odpravi na omenjeno postajo. Med letoma 1981 in 1989 je bil vodja poletov za Saljut 7 ter vesoljsko postajo Mir. Ko se po propadu Sovjetske zveze okrepilo sodelovanje med ZDA in Rusijo, je na svoji strani vodil program Shuttle-Mir, torej misije raketoplanov Space Shuttle na Mir. Tudi zatem je pisal zgodovino. Leta 1998 je pri starosti 59 let poletel na odpravi STS-91, torej poslednjemu priklopu Space Shuttla na Mir. Narodi so se zatem že obrnili h gradnji Mednarodne vesoljske postaje.

* Spletne strani Roskozmosa nam niso dostopne. Strani Nase z ruskega medmrežja prav tako.

Video: Izstrelitev Sojuza 25