Svetovni dan IPv6 organizira nevladna organizacija Internet Society, katere glavni namen je ugotoviti, kako se bo novi protokol obnesel ob množičnem obisku strani. Protokol se sicer že lahko uporablja, a ne množično.
Ponudniki internetnih storitev porabnike ob tem mirijo, da testa velika večina najverjetneje sploh ne bo občutila. Bodo pa rezultati tega testa namenjeni predvsem ugotavljanju morebitnih težav, ki nas lahko doletijo ob bolj množični uporabi novega protokola v bližnji prihodnosti, pravijo na Arnesu.

Neomejene možnosti
In zakaj sploh gre? IPv6 je naslednik protokola IPv4, ki je trenutno v uporabi in zagotavlja osnovno naslovno arhitekturo interneta. Od naprav, ki komunicirajo prek interneta, zahteva enolične identifikatorje, ki so znani kot naslovi IP, vendar jih je pod IPv4 na voljo zgolj 4,3 milijarde in se bodo kmalu do konca izčrpali.
Novi protokol po drugi strani uporablja 128-bitno osnovo, kar omogoča skorajda neomejeno zalogo novih spletnih naslovov (bolj natančno 3,4 x 10^38).

IPv6 podpirajo vsi bolj razširjeni računalniški operacijski sistemi, vendar gre za povsem ločen sistem od protokola IPv4, zato je do novih naslovov mogoče dostopati zgolj prek modemov in usmerjevalnikov, ki podpirajo novi protokol.
Ta bo omogočal, da bo dostop do spleta imelo več naprav, kot so npr. tablični računalniki, v prihodnosti pa bi dostop lahko imeli tudi povsem vsakdanji predmeti, zato mnogi internet prihodnosti imenujejo tudi internet predmetov.

Slovenija v evropskem vrhu
Pripravljenost držav na prehod na IPv6 nadzira tudi evropski register naslovov IP RIPE, kjer se Slovenija že dve leti uvršča na prvo mesto. Poleg večjih svetovnih podjetij (Facebook, Google, YouTube) so na prihod protokola pripravljene tudi številne slovenske spletne strani.

Med jutrišnjim dnem bo na spletu potekala tudi velika videokonferenca z naslovom "Megakonferenca", katere želja je promocija novega protokola in videokonferenc.