Znanstveniki so odkrili kar 1.500 različnih delov okostij. Foto: EPA
Znanstveniki so odkrili kar 1.500 različnih delov okostij. Foto: EPA
Homo naledi
Velikost možganov pri vrsti homo naledi je podobna zgodnjemu človeku. Foto: Reuters
Odmevno odkritje nove vrste človečnjakov

Okostja so odkrili v jamskem sistemu v bližini Johannesburga, ki so bili skriti v težko dostopni podzemni dvorani. Novo vrsto človečnjakov so poimenovali Homo naledi po jami Vzhajajoča zvezda, v kateri so našli kosti. Naledi namreč v jeziku sesotho, enem izmed južnoafriških jezikov, pomeni zvezda.

Za zdaj znanstveniki še ne vedo natančne starosti odkritih okostij, to bo pokazala poznejša analiza, a domnevajo, da bi bila lahko stara do tri milijone let.

Poleg tega, da gre za odkritje nove vrste rodu Homo, je prelomno tudi spoznanje, da so očitno pokopavali svoje umrle, kar je do zdaj veljalo edinstveno samo za človeka, to pa bi lahko spremenilo razumevanje človeške evolucije.

"Spoznali smo novo človeško vrsto, ki je premišljeno odlagala svoje mrtve," je ob odkritju povedal profesor z univerze Witwatersrand v Johannesburgu Lee Berger. "Do zdaj smo mislili, da je bilo obredno ravnanje z mrtvimi značilno samo za Homo sapiensa."

"Odkritje tako velikega števila fosilov, ki so pripadali najmanj 15 posameznikom, je izjemno," je dejal profesor Chris Stringer iz naravoslovnega muzeja v Londonu in eden vodilnih raziskovalcev pri tem projektu.

Po besedah Stringerja odkritje osvetljuje kompleksnost človekovega družinskega drevesa in potrebo po nadaljnjem raziskovanju, da bi razumeli zgodovino in izvor naše vrste.

Majhni možgani, vitko telo
Znanstveniki pravijo, da so roke, zapestja in stopala na najdenih okostjih podobni kot pri današnjem človeku, velikost možganov in zgornji del telesa pa sta bolj podobna zgodnjemu človeku.

Po navedbah znanstvenikov je imel Homo naledi majhne možgane, približno v velikosti pomaranče, in zelo vitko telo. Visok je bil približno 150 centimetrov, tehtal pa je okoli 45 kilogramov.

Odkriti deli okostij pripadajo tako starejšim kot mlajšim posameznikom, vse skupaj pa je bilo najdenih kar 1.500 kosti.

Ob njih niso našli nobenih ostankov drugih vrst in kosti ne kažejo sledi morebitnih ugrizov ali drugih poškodb, ki bi lahko nakazovale, da so jih tja prinesle kakšne zveri.

Berger ni toliko naklonjen teoriji, da so pripadniki omenjene vrste svoje pokojnike le skrili pred mrhovinarji, saj bi v tem primeru v jamo odnesli tudi kaj drugega, tako pa so zaščitili le umrle.

V preteklosti so že bila prelomna odkritja, ki so spremenila pogled na nekatere vedenjske vzorce, za katere je veljalo prepričanje, da pripadajo le človeku.

Tako je slavna raziskovalka Jane Godall v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pri opazovanju šimpanzov odkrila, da uporabljajo travne bilke za bezanje termitov iz lukenj v deblih, kar je bilo prvo odkrije uporabe orodja pri nečloveški vrsti.

Odmevno odkritje nove vrste človečnjakov