AVDIO: Zgodovina galaksije je skrita v svetlobi zvezd – Janez Kos
V drobcu svetlobe je skritih ogromno informacij. Če jih seveda znaš prebrati. Če pa svetlobni drobci do nas prihajajo skozi prostranstva vesolja z oddaljenih zvezd, lahko v njih razberemo zgodovino celotne galaksije in razvoja vesolja. S tovrstnim branjem zvezdne svetlobe se ukvarja astronomska spektroskopija in tokratni gost ApolloLajke, Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kako so torej videti večji in manjši trki galaksij in kakšne sledi so pustili? Zakaj bi bilo zanimivo priti na sled sestrskim zvezdam našega sonca in zakaj je to skoraj nemogoče? Kako bi bilo živeti nekje v središču galaksije ali v zvezdni kopici? In kaj bi se zgodilo ob hipotetičnem scenariju, da v naše osončje prileti kakšna zvezda? To je nekaj zanimivih vprašanj, v katere je zagrizla tokratna epizoda podkasta ApolloLajka. Za poslušanje kliknite zgornji pripetek ali tukaj.
Slovenija podpisnica sporazumov Artemis, pogajanja z Eso
Slovenija je kot 39. država podpisala sporazume Artemis, poroča Slovenska tiskovna agencija. Grez za multilateralni mednarodni akt, ki vzpostavlja okvir za sodelovanje pri civilnem raziskovanju in miroljubni uporabi Lune, Marsa in drugih planetov. V imenu Slovenije je sporazum podpisal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež.
"Slovenija se pridružuje načelom, vrednotam in pravilom o miroljubni uporabi vesolja kot skupnega dobrega človeštva, določa načela mednarodnega sodelovanja, hkrati pa si s tem korakom odpira izjemno pomembna strateška vrata do sodelovanja tudi v ameriških vesoljskih programih," je dejal.
Pomočnica glavnega svetovalca za mednarodno in vesoljsko pravo pri Nasi Rebecca Bresnik in astronavt Nase s slovenskimi koreninami Randolph Bresnik pa sta poudarila zlasti prednosti in doprinose sodelovanja med Slovenijo in ZDA na področju raziskovanja vesolja.
Kot je v pogovoru za STA dejala Nasina pravnica, jo zelo veseli, da je Slovenija postala del družine sporazumov Artemis. "Slovenija s sodelovanjem v sporazumih izkazuje svojo zavezanost mednarodnemu sodelovanju pri raziskovanju vesolja in se pridružuje svetovnim prizadevanjem za zagotavljanje miroljubne in trajnostne uporabe vesolja, ki je ključna v zlati dobi raziskovanja zvezd. Veselimo se tudi, da bomo izvedeli, kako bi Slovenija lahko prispevala k programu Artemis," je poudarila.,
"Slovenija se je danes pridružila 38 drugim podpisnicam Sporazumov Artemis. Živimo v zlati dobi raziskovanja vesolja. Skupaj bomo zagotovili, da bo potovanje človeštva na Luno in dlje mirno, varno in transparentno," je ob tem zapisal ravnatelj Nase Bill Nelson.
Sporazumi Artemis, ki jih je Nasa predstavila leta 2020 (poglavje 5), opisujejo prakse, ki bi jih morale države podpisnice upoštevati pri raziskovanju vesolja, in temeljijo na Pogodbi o vesolju iz leta 1967 in povezanih mednarodnih sporazumih. Vključujejo določbe o mirnem sodelovanju, varni in trajnostni rabi vesoljskih virov, zagotavljanju transparentnosti in odgovornosti pri dejavnostih, povezanih z raziskovanjem vesolja, reševanju sporov in drugih vidikih sodelovanja.
MIROLJUBNOST: Vse dejavnosti so lahko izključno miroljubne narave.
TRANSPARENTNOST: Sodelujoče države morajo javno razgrniti svoje politike in načrte.
SKLADNOST: Oprema naj bo medsebojno skladna. Partnerji naj uporabljajo odprte mednarodne standarde ali razvijejo nove, če bo treba.
POMOČ V SILI: Astronavtom v sili je treba pomagati, tuje objekte vračati.
REGISTRACIJA: V vesolje izstreljene objekte je treba registrirati.
ODPRTA ZNANOST: Znanstveni podatki naj bodo javno objavljeni.
ZAŠČITA DEDIŠČINE: Tako kot na Zemlji naj bo dediščina varovana tudi v vesolju, vključno z mesti pristankov robotskih ali človeških misij ter njihovimi ostanki.
UPORABA SUROVIN: Surovine se iz vesoljskih teles lahko počrpajo in uporabijo "v okvirih pogodbe v vesolju, še posebej členov II, IV in IX".
IZOGIBANJE SPOROM: Partnerji sporočajo položaj in naravo dejavnosti vsem preostalim, kar je osnova za varnostna območja.
ODSTRANJEVANJE SMETI: Partnerji bodo sodelovali in odgovorno ravnali pri odstranjevanju smeti, odsluženih sond, na tleh in v orbiti.
Slovenija na pogajanjih za polnopravno članstvo v Esi
S potrditvijo na odboru DZ-ja za zunanjo politiko (OZP) in odločitvijo vlade Slovenija sprejema pobudo za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji oziroma, natančneje, "v zvezi s pristopom Republike Slovenije h Konvenciji o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije in povezanimi pogoji", sporočajo z vlade.
Na tej podlagi se bo slovenska delegacija v prihodnjem mesecu z ESO pogajala o vsebini sporazuma in pogojih za polnopravno članstvo. Po koncu pogajanj bo Slovenija s podpisom tega sporazuma in njegove ratifikacije pristopila h Konvenciji o ustanovitvi ESA, kar je podlaga za polnopravno članstvo Republike Slovenije v ESI. Podpis tega sporazuma bo pomenil nadgradnjo članstva iz pridruženega v polnopravno članstvo v tej mednarodni organizaciji. S tem se mora strinjati tudi Svet Evropske vesoljske agencije, sicer iz te moke ne bo kruha.
Polnopravno članstvo Slovenije v ESI prinaša Sloveniji finančne obveznosti od leta 2025 dalje, in sicer v obliki enkratnega zneska v letu 2025 (vrednost tega zneska je predmet pogajanj) ter povečanja letnih vplačil v obvezne programe ESE v višini približno 1,7 milijona evrov letno. To bo nadomestilo dosedanjo članarino, ki je znašala do 500.000 evrov letno. Vplačila v izbirne programe ESE, vključno z RPA-jem, ostanejo do leta 2025 nespremenjena.
Obisk v ZDA
Slovenska podjetja s področja vesoljske industrije so se predstavila na sejmu v mestu Colorado Springs (ZDA) in v Denverju. Več o tem tukaj.
Najmasivnejša znana črna luknja, nastala iz zvezde
Slovenska astrofizika Tomaž Zwitter in Andreja Gomboc sta bila del ekipe, ki je s satelitom Gaia Evropske vesoljske agencije odkrila najmasivnejšo črno luknjo do zdaj, nastalo iz običajne zvezde.
Odkritje črne luknje z 32,7 Sončeve mase, ki je od Zemlje oddaljena 1950 let potovanja svetlobe v smeri ozvezdja Orla, je Konzorcij za obdelavo in analizo podatkov astrometričnega satelita Gaia Evropske vesoljske agencije objavil v reviji Astronomy and Astrophysics.
Vodilni avtor je Pasquale Panuzzo, ki dela na pariškem observatoriju, med soavtorji pa sta tudi astrofizika Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici in Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Ta je del ekipe satelita Gaia že 23 let in je pomembno prispeval k zasnovi in obdelavi podatkov spektroskopskega instrumenta na satelitu, ki je bil odločilen za potrditev tokratnega odkritja, so sporočili s fakultete.
Kot so navedli v sporočilu za javnost, je to odkritje najmasivnejše črne luknje do zdaj, za katero raziskovalci vedo, da je nastala iz običajne zvezde. Do zdaj so črne luknje tako velikih mas opazili le, če sta se dve taki črni luknji zlili in je pri tem nastal izbruh gravitacijskih valov, za odkritje katerih je bila leta 2017 podeljena Nobelova nagrada za fiziko. Zlitja črnih lukenj so sicer redek dogodek, vse tako odkrite črne luknje pa so daleč, vsaj 300.000-krat dlje od nedavno odkrite.
Sedanje odkritje je po navedbah fakultete pomembno ravno zaradi relativne bližine črne luknje, ki omogoča podrobnejši študij lastnosti tako masivnih črnih lukenj, obenem pa pojasnjuje do zdaj negotov nastanek črnih lukenj, opaženih z gravitacijskimi valovi. "Pred slabimi 10 leti, ko smo odkrili zlivanje črnih lukenj z gravitacijskimi valovi, ni bilo jasno, kako so te črne luknje v zelo oddaljenih galaksijah lahko nastale in imele tako velike mase. Zdaj pa imamo prvi primer tako masivne črne luknje dobesedno v naši okolici. Ker je ta nastala iz običajne zvezde, lahko prvič zares rečemo, da so tudi bolj oddaljene masivne črne luknje nastale iz običajnih zvezd," je pojasnil Tomaž Zwitter.
Odkrita črna luknja je nastala, ko je imelo vesolje petino današnje starosti, in sicer v galaksiji Sequoia, ki jo je pred devetimi milijardami let pojedla naša Galaksija, tako da je črna luknja zdaj del naše Galaksije. Relativno bližino odkritega objekta raziskovalci pojasnjujejo z dejstvom, da je zdaj opažena svetloba zapustila zvezdo v času vladanja rimskega cesarja Nerona. Za črne luknje podobnih mas, ki so jih do zdaj odkrili z gravitacijskimi valovi, pa je pot svetlobe trajala vsaj od časov prvih večceličnih organizmov na Zemlji ali celo od časov, ko Zemlje še ni bilo.
Črno luknjo so odkrili s spremljanjem gibanja običajne zvezde okoli nevidnega objekta, ki je precej masivnejši od našega Sonca. "Tako masiven objekt je lahko neviden le, če je to črna luknja," so zapisali. Ker je ta objekt relativno blizu Zemlje, lahko natančno določijo tudi lastnosti te zvezde, ki pa ima tri četrtine mase našega Sonca, vendar se je zaradi starosti že napihnila na petkratno Sončevo velikost, navajajo.
Ekipa satelita Gaia je na sledi več podobnim črnim luknjam v naši okolici in v prihodnje pričakuje še več podobnih odkritij.
Avdio: Pogovor z Andrejo Gomboc
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje