Dijaki z Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru in Marko Puschner s točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru fakultete za družbene vede, so se v pogovoru v radijski oddaji Gymnasium strinjali, da je – kot pri vsakem nasilju – najpomembneje to, da žrtev ne ostane tiho.

Smo o spletnem nasilju dovolj obveščeni?

Vsaka četrta najstnica v Evropi je že doživela spletno ustrahovanje in trpinčenje. V Sloveniji je po zadnjih podatkih raziskav vsaj eno izmed oblik spletnega nadlegovanja doživelo že 56 odstotkov učenk zadnjih treh razredov osnovne šole in 65 odstotkov dijakinj. Marko Puschner ob tem opozarja, da se marsikdo sploh ne zaveda, kaj vse sodi k spletnemu nasilju.

Gre za dejanje, ki posameznika prizadene, tako da se čustveno odzove, da se slabo počuti. Če je tega veliko, lahko to močno poslabša kakovost življenja. Oblik spletnega nasilja ne smemo normalizirati in sprejeti. Govorimo o spletnem zalezovanju, maščevalni pornografiji, spolnem nadlegovanju na spletu in izsiljevanju z objavo intimnih fotografij ali spolnih posnetkov. Ne glede na to, da je tega veliko in da se marsikomu zdi že popolnoma običajno, še vedno boli. In če to sprejemamo, povzročamo škodo sebi in celotni družbi. O spletnem nasilju se moramo pogovarjati in ga ne smemo trpeti. Če ti kdo napiše žaljivko, mu povej, da ti to ni všeč, da te moti. Ne reci "OK, saj vsi to delajo, moram sprejeti." Mislim, da je to napačno razmišljanje.
Kako prepoznati, da je kdo žrtev spletnega nasilja ali nadlegovanja? Splošnega recepta ni, moramo pa se vprašati:
• Mi kdo vsak dan pošilja veliko nezaželenih sporočil?
• Mi kdo grozi z objavo zasebnih pogovorov, fotografij, videov?
• Mi pošilja vulgarna ali grozilna besedila?
• Ali kdo ustvarja (moje) lažne profile na družbenih omrežjih?
• Ali kdo deli neresnične, žaljive ali ponižujoče informacije o meni?

Če je vaš odgovor na katero koli izmed teh vprašanj pritrdilen, gre za spletno nasilje, o katerem je treba govoriti. Tako vedenje je namreč nedopustno.

Pravna urejenost – bo kršitelj kaznovan?

V oddaji so tokrat sodelovali dijaki z Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru – Meta, Zala, Anja, Timotej, Teja in Dolores – ter izrazili kar nekaj pomislekov glede tega, da bodo kršitelji res kaznovani, če žrtev prijavi nasilje. Evropska unija nima enotne opredelitve niti enotnega pristopa k odpravi spletnega nasilja, vsaka država ga opredeljuje in kaznuje drugače. Pri nas v Sloveniji je od leta 2017 javna objava posnetkov ali sporočil druge osebe s spolno vsebino brez njene privolitve, ki povzroči hujšo prizadetost, kaznivo dejanje, zaradi katerega lahko storilcu oz. storilki prisodijo zaporno kazen od treh mesecev do treh let. Izsiljevanje z objavo intimnih fotografij ali spolnih posnetkov je ena izmed oblik, s katero se tudi slovenska policija v zadnjih letih najpogosteje srečuje. Tovrstno izsiljevanje je lahko posledica maščevanja enega izmed partnerjev po razpadu zveze, za žrtve pa je to ponižujoče in stresno.

Kam se obrniti po pomoč?

Prijatelji, starši, pa tudi svetovalni delavci na šolah, so sogovorniki, ki jim lahko zaupamo, za nasvet o varnosti na spletu pa se lahko obrnemo tudi na:
• točko ozaveščanja SAFE.SI,
• projekt Varni na internetu,
• Nacionalni odzivni center SI-CERT,
• nevladne organizacije (Spletno oko, TOM-telefon, Društvo SOS-telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo),
• ali na policijo.

Zdenka Švaljek, strokovna sodelavka z Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki deluje v nacionalni mreži telefona TOM, nam je povedala, kaj je za žrtev najpomembnejše:
"V najpogostejših primerih spletnega nasilja je za žrtev pomembna čustvena razbremenitev, saj veliko otrok in mladih pokliče z občutki krivde, še posebno ko gre za izsiljevanje, ki je vedno povezano s predsodkom, da si je žrtev sama kriva. Kadar gre za zlorabo zasebnosti, žrtve napotimo na različne portale, na katerih dobijo navodila, kako se zavarovati – obstajajo videi, ki te po korakih vodijo do ureditve tehničnih stvari. Ko pa gre za kompleksne primere, ko lahko pričakujemo postopke v določenih ustanovah in organih, skupaj z mladimi po navadi poiščemo odraslo osebo, ki jih bo lahko v teh postopkih spremljala in jim bo v oporo."

Dijakinja Anja Pušenjak ob tem dodaja svoj razmislek in nasvet vrstnikom:
"21. stoletje, izreden razvoj tehnologije. Taka in drugačna družbena omrežja in na žalost tudi spletno nasilje. Kaj storiti, da se temu izognemo? Kako to preprečiti? Pravega odgovora ne poznam. Vem pa eno. Take stvari je treba povedati! Pa naj bo staršem, prijateljem, profesorjem, komur koli, ki bo priskočil na pomoč. Zato je pomembno, da ste pogumni in močni, da si upate spregovoriti in da se tako nasilje čim prej ustavi!"

Projekt Odklikni

Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti je skupaj s fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani pridobilo sredstva Evropske unije v okviru Programa za pravice, enakost in državljanstvo 2014–2020, in sicer za projekt ODKLIKNI – spletno nasilje in nadlegovanje žensk in deklet.

Poglavitni cilji projekta so:
• ozaveščanje za preprečevanje stereotipov, odprava stereotipov ter spreminjanje odnosa do spletnega nasilja in nadlegovanja žensk in deklet v Sloveniji;
• povečanje občutljivosti in znanja mladih, (potencialnih) žrtev nasilja, ranljivih skupin, staršev, (potencialnih) povzročiteljev in prič o spletnem nasilju in nadlegovanju žensk in deklet;
• krepitev znanja strokovnjakov in strokovnjakinj za zagotovitev ustreznega sistema preprečevanja, preganjanja in zaščite pred spletnim nasiljem in nadlegovanjem žensk in deklet;
• izmenjava izkušenj in dobrih praks ter spodbujanje medsebojnega sodelovanja na nacionalni in evropski ravni.

Kot je poudarila mag. Maruša Gortnar, vodja Sektorja za enake možnosti na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bo projekt dosegel mlade tudi ob pomoči delavnic, ki jih bodo izvajali na šolah, želijo pa si, da bi med drugim prinesel boljšo ozaveščenost o obstoju in uporabi ukrepov ter dobrih praks za preprečevanje spletnega nasilja na nacionalni in evropski ravni.