"Dokazali smo, da lahko iz kolagena dejansko natisnemo tridimenzionalno srčno zaklopko," je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil Adam Feinberg, profesor biomedicinskega inženiringa na Univerzi Carnegie Mellon.

Kot so avtorji raziskave opisali v avgustovski izdaji revije Science, jim je uspelo v postopku med drugim ustvariti medceličnino. Za izdelavo te kompleksne strukture so uporabili kolagen, ki je najbolj razširjen protein v telesu in obenem glavna sestavina medceličnine. V umetno izdelano strukturo so nato vnesli žive celice in kapilare.

Medceličnina je vlaknata zunajcelična struktura, katere naloga je podpora celicam, ki jo obdajajo. Sestavljena je iz kompleksnih molekul in tekočine, ki jo proizvajajo in v svojo neposredno okolico izločajo celice.

Pred tem so bili poskusi izdelave medceličnine neuspešni. Težave so bile z obstojnostjo in prenizko ločljivostjo. Znanstveniki so bili do zdaj neuspešni tudi pri tiskanju struktur iz kolagena. Ta je kot naravni biološki material prisoten v vseh človeških tkivih, sicer idealen za izdelavo umetnih organov, a ker je v osnovi tekočina, so se predhodni poskusi tiskanja končali z lužicami snovi, podobne želeju.

Pri novi metodi pa jim je uspelo to težavo premagati s pomočjo natančno nadzorovanega hitrega spreminjanja pH, ki privede do strjevanja kolagena. Tega nato nalagajo plast za plastjo na podlogo iz gela, ki se pozneje stopi ob segrevanju s sobne na telesno temperaturo. Tehnika se imenuje Fresh (ang. Freeform Reversible Embedding of Suspended Hydrogels).

Za izdelavo tkiv so uporabili izjemno natančne biotiskalnike. Ločljivost je 20 mikrometrov, torej občutno višja kot pri običajnih tiskalnikih 3D, ki jih uporabljajo za tiskanje plastičnih struktur.

Natisnjeni deli delujejo v simulatorju

"Natisnjenih" delov srca sicer še niso vsadili v živa bitja, so pa tako izdelane srčne zaklopke preizkusili v posebnem simulatorju, ki poustvarja pritisk in pretoke krvi v človeškem telesu. "Dokazali smo, da če jih vstavimo tja, delujejo," je pojasnil Feinberg.

S simulatorjem so ugotovili, da je model sposoben sinhroniziranega utripanja in zapiranja ter odpiranja zaklopk. Izraelski znanstveniki so že aprila predstavili prototip srca iz človeškega tkiva, natisnjenega s tehniko 3D, a njihov prototip ni sposoben črpanja.

Kot zatrjujejo ameriški znanstveniki, njihova tehnologija omogoča izdelavo različnih delov organov – od kapilarne ravni pa vse do celotnih organov.

Inženirki biomedicine z Univerze Tufts Queeny Dasgupta in Lauren Black sta v komentarju k raziskavi zapisali, da strukture, izdelane s to novo tehniko, občutno povečujejo sposobnost preživetja celic in rasti novih žil (angiogenezo).

Opozorili pa sta, da bodo potrebne še dodatne izboljšave, preden bi lahko to tehniko resnično uporabljali za tiskanje delujočih človeških organov. Eden od izzivov bo proizvodnja milijard celic, potrebnih za tiskanje velikih tkiv na proizvodni ravni, pričakujeta tudi dodatno izboljšanje ločljivosti natisnjenih tkiv.

Kot je dejal Feinberg, je zato verjetno bližje uresničitvi krpanje obstoječih organov, na primer poškodb, ki nastanejo na srcu ob infarktu, ali pa poškodovanih jeter.