"Acto sem podpisala iz državljanske malomarnosti, zato, ker nisem bila dovolj pozorna. Čisto enostavno nisem povezala sporazuma, za katerega podpis me je pooblastila vlada, s tistim sporazumom, ki po mojem državljanskem prepričanju omejuje in jemlje svobodo delovanja na največjem in najpomembnejšem omrežju v zgodovini človeštva in tako omejuje predvsem prihodnost generacije naših otrok," je Helena Dnovšek Zorko v javnem spletnem zapisu poskusila razložiti, "kaj ji je bilo, da je podpisala državi in državljanom škodljiv sporazum".

"Želim se opravičiti, ker sem sicer opravila svojo službeno dolžnost, ne pa tudi svoje državljanske dolžnosti. Ne vem, koliko sem imela izbire, da ne bi podpisala, vendar bi lahko poskusila. Pa nisem. Nisem izkoristila priložnosti, da bi se borila za pravico do ugovora vesti nas birokratov," je zapisala.

Skrb vzbuja dogovarjanje, skrito pred očmi javnosti
Pri tem je opozorila na to, da sta o slovenskem pristopu k sporazumu odločala slovenska vlada in parlamentarni odbor za zadeve EU-ja, še predtem pa je Slovenija kar nekaj časa sodelovala pri usklajevanju sporazuma. Nataša Drnovšek Zorko še ugotavlja, da očitno vse skupaj ni potekalo dovolj na očeh javnosti, "sodeč po zgroženih odmevih, ki se pojavljajo po formalnem podpisu". "Slovenski mediji takrat te odločitve niso demonizirali v isti meri in na isti način, kot zdaj demonizirajo moj podpis. Kar se mi zdi zelo nevarno za nadaljnji (ne) razvoj demokracije v Sloveniji," še pravi.

Dodala je še, da sobotni protest proti sporazumu, ki je po zgledu mnogih podobnih "zrasel" na spletnem družabnem omrežju Facebook (udeležbo je za zdaj potrdilo več kot 6.600 ljudi), pozdravlja in bralce zaprosila, "naj bo kdo tam tudi v njenem imenu". Protesta bosta sicer dva, eden na Kongresnem trgu v Ljubljani, drugi pa na Trgu Leona Štuklja v Mariboru.

MZZ: Podpis po pooblastilu vlade
Na ministrstvu za zunanje zadeve pa so v sporočilu za javnost opozorili, da ne MZZ ne veleposlaništvo v Tokiu "nimata pristojnosti za spremljanje tematike, ki jo sporazum obravnava, in tako nista sodelovala pri njegovem usklajevanju in sprejemanju". Ob tem dodajajo, da je predlog pristopa k sporazumu obravnavala (in potrdila) vlada 27. septembra lani, 7. oktobra pa ga je obravnaval še odbor za evropske zadeve.

"Sklep o podpisu ACTA je 16. decembra 2011 sprejel Svet EU-ja. V Bruslju so se tudi dogovorili, da države članice sporazum podpišejo v Tokiu, kajti depozitar ACTA je japonska vlada," razlagajo na MZZ-ju in poudarjajo, da je Drnovšek Zorkova sporazum podpisala "kot uradna predstavnica Republike Slovenije na Japonskem, in ne na svojo roko". "Tudi sicer se večkrat zgodi, da mednarodne pogodbe podpisujejo po pooblastilu Vlade RS najvišji slovenski diplomatski predstavniki, pooblaščeni v tujih državah," so še zapisali na MZZ-ju.

Gospodarsko ministrstvo: Acta ne omejuje dostopa ali uvaja cenzure
Na ministrstvu za gospodarstvo, ki je podpis sporazuma predlagalo vladi, pa so v ponedeljek zagotovili, da sporazum Acta "ne uvaja določb, ki bi omejevale dostop do interneta ali uvajale cenzuro". Acta pa tudi ne omejuje uporabe pretoka nepiratskih informacij in gradiv, ampak daje večjo zaščito imetnikom pravic, so še prepričani.

Zoran Predin: Acta je smrt za neodvisno avtorsko ustvarjalnost
Oglasili pa so se tudi slovenski avtorji, zbrani v Slovenski uniji glasbenih ustvarjalcev (SUGU), ki sporazuma prav tako ne podpirajo in zahtevajo umik podpisa Republike Slovenije s sporazuma. "SUGU smatramo, da gre pri Acti za kršenje človekovih pravic, ki ga neupravičeno in nepooblaščeno v našem imenu izvajajo založniki in založbe. Gre samo za materialno korist lastnikov odkupljenih avtorskih pravic, ki resničnim avtorjem prinašajo samo drobtinice," je v imenu SUGU-ja zapisal predsednik unije, glasbenik Zoran Predin.

"Z razvojem interneta bi lahko avtorji končno sami tržili svojo glasbo in se dogovarjali o ceni s svojo publiko, kar bi čez noč ustavilo kakršnokoli piratstvo," še meni Predin in dodaja, da bo sprejetje Acte pomenil smrt novi in neodvisni avtorski ustvarjalnosti.

Sazas: Varovanje pravic ni izgovor za njihovo kratenje
Odklonilno stališče do sporazuma so sprejeli tudi v Združenju skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (Sazas). Varovanje pravic intelektualne lastnine po njihovem mnenju ne sme biti izgovor za noben drastičen ukrep države in kratenje človekovih pravic. Država bi lahko učinkovite ukrepe na področju varovanja avtorskih pravic sprejemala tudi brez sledenja uporabnikov spleta.

Zato podpirajo prizadevanje informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar pri preprečevanju podpisa omenjenega sporazuma. "Slovenija ima možnost in priložnost v svojo zakonodajo vpeljati vse potrebne rešitve za preprečevanje kršitev avtorske pravice, vendar ne na račun posega v zasebnost posameznika," so zapisali.

"Kazenski pregon za najmanjšo kršitev"
Protestom se pridružuje še Združenje Internet Slovenija, saj so prepričani, da je bil dokument Acta pripravljen z namenom izkoreniniti kršitve intelektualnih pravic v državah, ki so v zadnjem desetletju izjemno gospodarsko napredovale in tako ogrozile države, ki so v 20. stoletju krojile usodo sveta, a se je na koncu sprevrgel v svoje nasprotje.

"Acta uvaja izjemno možnost za uveljavitev represivnih organov pri nadzoru nad internetnimi vsebinami. Člen 23.1 določa jasno prioriteto pri zaščiti teh pravic komercialnim in pridobitniškim organizacijam in dovoljuje kazenski pregon za najmanjšo kršitev intelektualnih pravic," so zapisali. Dokument tudi omejuje pravico do poštenega in pravičnega sojenja v primeru kršitve intelektualnih pravic.

Kaj je Acta?
Acto (Anti-Counterfeiting Trade Agreement oz. Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju) so v Tokiu v četrtek podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 članic Unije. Po podpisu morajo Acto potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic.

Gre za mednarodni trgovinski sporazum, izvorno namenjen preprečevanju ponarejevanja, kršenja avtorskih pravic in intelektualne lastnine. Po tem sporazumu se države podpisnice zavežejo k ustanovitvi mednarodnega nadzornega telesa zunaj zdaj uveljavljenih mednarodnih organizacij (kot so Mednarodna trgovinska organizacija, Mednarodni denarni sklad, Združeni narodi) in k izvajanju določb, ki bodo ostreje pritisnile na kršilce avtorskih pravic. Zaradi tajne priprave in nedostopnosti večine gradiv je sicer še vedno nejasno, koliko in kako točno bodo države zavezane izpolnjevati določbe sporazuma.