Že prvi dan tabora, ki je potekal konec minulega tedna, sta družine obiskala kar dva paraolimpijca – prvouvrščeni z zadnjih paraolimpijskih iger parastrelec Franček Gorazd Tiršek in parakolesar Anej Doplihar.
"Pomembno je otrokom dati možnost, da spoznajo različne športe, ko so še majhni, da vidijo, kakšne možnosti imajo. Prednost tega tabora je, da so z njimi tudi starši, ki jih podpirajo, zato lažje in bolj sproščeno usvajajo prve zavoje," je povedal Doplihar, ki je z udeleženci delil svojo življenjsko zgodbo.
V petek so se nekateri prvič spustili po zasneženih pobočjih, popoldne pa so se družili ob kemijskih poizkusih podjetja Lek, osrednjega partnerja tabora. Obiskala jih je tudi ena od prostovoljk, sicer tudi paraplesalka Nastija Fijolič, ki je nagovorila starše. Pripovedovala je o svojem življenju, željah, upih, izzivih in težavah, s katerimi se spopadajo invalidi, predvsem pa o tem, kako pomembno je, da se tudi invalidi osamosvojijo.
Udeleženci so ob nastopu paraplesalk in trenerja plesne reprezentance Andreja Novotnega spoznali paraples. Paralokostrelec Simon Turk je otrokom predstavil lokostrelstvo, na koncu pa so otroke razveselili tudi štirinožni prijatelji iz društva Tačke pomagačke.
Sedeči in stoječi smučarje
"Na taboru je bil smučarski del deljen v dve skupini: stoječi in sedeči smučarji, pri stoječih pa smo delili smučarje na začetnike in smučarje, pri katerih smo se že poglabljali v neko napredno smučarsko tehniko. V biskiju smo imeli štiri smučarje, v monoskiju tri ter pet stoječih smučarjev. Opazil sem, da so bili vsi otroci nasmejani in so se zabavali. Veseli dejstvo, da imamo močne in strokovno okrepljene ekipe, ki so skrbele za otroke in bdele nad njimi. Največji užitek pa je bil videti nasmehe na obrazih otrok in navdušenje nad smučanjem," je delo smučarskih učiteljev opisal Žiga Kobaševič.
Z dobrimi vtisi domov
"Drugič sem na taboru. Prijavila me je mama. Vesel sem, ker sem se vrnil, najbolj zaradi prijateljev. Učitelja Žiga in Kristina sta me nekaj naučila, pa tudi jaz njiju. Svetoval sem jima, da na manj strmem delu ne smeš iti preveč v tisto stran, ker lahko padeš v gozd. Upoštevala sta me,” je svoje vtise zbral 8-letni Maksimiljan Podpečan iz Rimskih Toplic. Njegova mama Špela Peras Podpečan je povedala, da je Maksimiljanu lanskoletni tabor zelo koristil. "Smučarske učitelje uboga bolj kot nas starše, zato se je veliko naučil. Letos je bil precej bolj samozavesten na snegu, pa tudi vmes smo bili nekajkrat na Rogli."
"Na tabor sem prišel, ker je tu lepo, ker veliko smučamo in se družimo. Z mano je smučal oči, pomagal je tudi trener Žiga, tu sta bila še Katja in Maksimiljan,” je bil nad taborom navdušen 11-letni Matevž Kovačić iz Mengša, sicer dvakratni državni prvak v paranamiznem tenisu in odličen plavalec. 13-letna Anamarija Gremonada iz Homca, ki je tako kot Matevž že drugič prišla na tabor, pa je dejala, da ji je poleg smučanja zelo všeč druženje s prijatelji.
"V prihodnjih štirih letih želimo v sisteme športa vključiti 1000 invalidov"
"Vesel sem, ker se je Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite z 2. zimskim paralimpijskim taborom za družine vrnila na Roglo, kjer smo imeli krasno vreme in bili vnovič lepo sprejeti. Tu smo s pomočjo nekaterih prilagoditev resnično uživali na snegu. Lahko rečem, da so bile zadovoljne tudi družine, ki so se udeležile tabora, ki je velik izziv za nas. Letos pa smo se nanj še bolje pripravili, saj smo si z lanskim 1. zimskim taborom za družine nabrali dovolj izkušenj. Vesel sem, ker nam je uspelo najti dodaten strokovni kader, ki je še okrepil varnost naših otrok. Bi si pa želel to bazo še razširiti, da bi tabor tudi številčno zrasel. Pri tem računamo tudi na evropski projekt »Aktivno inkluzivno – socialna vključenost invalidov na področju športa v obdobju 2024–2028«, s katerim želimo v sisteme športa vključiti tisoč invalidov. Priložnosti in možnosti bodo tudi v zimskih športnih panogah," je ob koncu tabora povedal Damijan Lazar, predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja.