Eden izmed najpristnejših spomenikov druge svetovne vojne pri nas je ilegalna partizanska tiskarna pod Vojskarsko planoto. Tam so v zadnjih mesecih vojne tiskali Partizanski dnevnik, ki je bil edini dnevni tiskani časopis odporniškega gibanja v takratni okupirani Evropi in predhodnik današnjega Primorskega dnevnika. Pomen Tiskarne Slovenija, kot je bilo uradno ime tega obrata, pa ni bilo le informiranje o poteku vojne in krepitev odporniškega gibanja, temveč predvsem ohranjanje slovenske besede. Več strani dnevnika je bilo namreč namenjenih kulturnim vsebinam. Kako lahko danes vidimo na obisku tiskarne, izveste v oddaji Nedeljska reportaža, ki jo je pripravila Špela Šebenik.
Izobraževanje za starejše, raziskovanje staranja in starosti, medgeneracijsko povezovanje – s temi vsebinami se ukvarja tudi Modra fakulteta, skupnost starejših Univerze v Ljubljani. Deluje v sklopu Mreže klubov alumnov Univerze v Ljubljani, programi pa so namenjeni starejšim od 55 let. Ljudje prehod v pokoj doživljajo različno, naši tokratni sogovornici pa se kot diplomirani delovni terapevtki s tem obdobjem ukvarjata z vidika tega znanja. Doc. dr. Uršo Bratun in višjo predavateljico magistrico Cecilijo Lebar je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.
Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.
Papež Frančišek je umrl zaradi možganske kapi ter posledične odpovedi srca in ožilja, so sporočili iz Vatikana, kjer se bo danes sestala kongregacija kardinalov in predvidoma določila datum papeževega pogreba. Ta je praviloma štiri do šest dni po smrti, Frančišek pa je v sinoči objavljeni oporoki zapisal, da si želi skromne slovenosti in pokopa v rimski baziliki Marije Snežne.
Ostali poudarki oddaje:
Rusija bo preučila ukrajinski predlog o podaljšanju premirja, sporoča Kremelj.
Z vprašanji predsedniku vlade poslanci začenjajo redno sejo.
Dan zemlje bodo v Slovenj Gradcu zaznamovali z umetnostjo.
Ob včerajšnji smrti papeža Frančiška v Duhovni misli objavljamo njegov zapis o osebnem verovanju, o tem, kaj ga je nagovorilo, da je postal katoliški duhovnik. Odlomek papeževega besedila je bil objavljen v knjigi Andrea Tornellija, ki jo je izdala založba Družina v prevodu Tioneta Zoreta. Odlomek bere Igor Velše.
Gozdne učne poti obiskovalcu ponujajo možnost, da se na odgovoren in rekreativen način poduči o rastlinstvu, živalstvu, naravnih pojavih določnega gozdnatega območja. In ob današnjem Dnevu Zemlje se tudi Prvi poda na eno izmed 84 gozdnih učnih poti, ki jih imamo v Sloveniji. Po »Poti velikank« nas v Torkovem kvizu pospremi Robert Hostnik, magister gozdarstva zaposlen na Zavodu za gozdove, ki kot gozdar praktik dela v gozdu že 30 let.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Sogovornica nove izdaje oddaje Drugi pogled prihaja iz Latvije. V Rigi se je rodila in pred selitvijo v Slovenijo živela Ausma Cirulniece, ki je v Slovenijo najprej prišla kot prostovoljka; nato pa zaradi ljubezni – do Slovenca in tudi do slovenskih gora – tudi ostala. Kot boste slišali v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar, se Latvija in Slovenija precej razlikujeta, prebivalci obeh držav imamo različne vrednote. Ausma, ki se med drugim ukvarja s fotografijo, v Sloveniji zapravi veliko več za čevlje, navdušuje jo slovenski športni duh, sprašuje pa se, zakaj plesanje ljudskih plesov pri nas ni tako priljubljeno.
Papež Frančišek bo ostal v spominu kot skromen, a karizmatičen voditelj, ki so ga poleg katolikov globoko spoštovali tudi ateisti in pripadniki drugih religij. Kako globoko pa so segle spremembe, ki jih je uvedel v Cerkev, in kakšen papež bo prišel za njim? O tem z našim nekdanjim dopisnikom, ki je v Rimu prebil večino Frančiškovega pontifikata, Jankom Petrovcem.
Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
V prazničnih dneh, ko razmišljamo tudi o različnih izletih, se bo mogoče kdo odločil za obisk skrajnega severovzhodnega dela skupnega slovenskega kulturnega območja. Govorimo o Porabju, ki se zadnja leta intenzivno razvija, tudi turistično. Če te danes ni na spletu, ne obstajaš. Zato so se odločili za korenito prenovo spletne strani Porabje.com. Avtor besedil Dušan Mukič, novinar, literat in glasbenik, pojasnjuje, da sta Razvojna agencija Slovenska krajina in Zveza Slovencev na Madžarskem želeli spletno stran, kjer bi našli celovite informacije o Slovencih na Madžarskem in se nato odločili obiskati to lepo porabsko pokrajino. Z Dušanom Mukičem je v oddaji Sotočja klepetala Vida Toš, Mateja Železnikar pa se je z njenim prispevkom oglasila v torkovi Radiosferi.
Hojo imamo skoraj vsi radi, tek pa malo manj. Nekaterim se zdi celo nesmiseln. Zakaj je tako? Kako spremeniti odnos do teka? Kje poiskati motivacijo? Ali je tek boljši od hoje? O tem bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu na Prvem.. Med deveto in pol deseto bo gost v studiu profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik.
Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.
Fosilizirani ostanki bujnih gozdov na Antarktiki iz časov, ko so na planetu vladali dinozavri, nazorno pričajo o tem, koliko toplejša je bila Zemlja pred davnimi časi. Po drugi strani pa so zadnjih 2 in pol milijona let večinoma prevladovale dolge ledene dobe, s kratkimi toplejšimi obdobji, kakršnega poznamo zadnjih 12 000 let. Kaj je podnebno tehtnico nagnilo zdaj v eno, zdaj v drugo smer in kakšne ekstremne dogodke lahko razberemo v geološkem zapisu planeta, preverjamo v tokratni Intelekti.
Oseba z integriteto je oseba, ki govori to, kar misli, in dela to, kar govori, skladno z moralnimi normami in veljavnim pravom. O integriteti naših politikov boste lahko razmišljali v torkovem kontaktu prek telefonske številke 01-475-22-22..
Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Po dvanajstih letih vodenja rimskokatoliške cerkve je umrl papež Frančišek, ki je bil prvi jezuit in prvi Južnoameričan na tem položaju. Kot vsak papež je tudi on pustil pečat v delovanju največje krščanske cerkve. Šele čas in njegov naslednik bosta pokazala, kako močna in globoka je njegova zapuščina. O tem z gosti tokratnega Studia ob 17-ih.
Gostje:
dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference;
dr. Nadja Furlan Štante, teologinja, znanstvena svetnica, Znanstveno-raziskovalno središče Koper;
dr. Boštjan Udovič, prof. mednarodnih odnosov, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Lahko noč, otroci! Na videz drobna, morda celo neopazna oddaja opravlja veliko kulturno poslanstvo. Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. Za vse, ki – ne glede na starost – želijo pustiti domišljiji prosto pot, vsak dan ob 19.45 na Prvem.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska igra v dveh delih po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, na ozadju svoje družinske kronike izriše propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in v obdobju nastajajočega nacizma problematični prehod v novonastalo avstrijsko družbo. Dramatizacija romana, ki je hibrid gledališke in radijske priredbe, pa kljub svoji dramski premeni v formatu radijske igre ostaja na nek način »igrani roman«. Narativni skelet so namreč misli v prvem planu, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori kot svojevrstne digresije. Če njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklik, so prizori predpreteklik. V tej časovni zanki se torej v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Dogajanje igre je tako ujeto v zgodovinskem mezaninu, ko stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil.
Drugi del se začne ob koncu vojne s Trottovo vrnitvijo na Dunaj, soočenjem z »novo stvarnostjo«, smrtjo mame, rojstvom sina in razhodom z Elisabeth. Gostilničar Feldmann pa že nakaže prihod nacizma in s tem druge svetovne vojne.
Prevajalca: Mira Miladinović, Gašper Malej
Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica
Režiser: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Urban Gruden
Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik)
Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar
Gospa Trotta, mati – Ana Facchini
Grof Chojinicki – Žiga Udir
Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna
Gospod Kovacs, Elisabethin in Bubijev oče – Blaž Valič
Joseph Branco Trotta, bratranec Franca Ferdinanda Trotte – Miha Nemec
Manes Reisiger, prijatelj Josepha Branca Trotte – Gorazd Jakomini
Jolanth Szatmary, Elisabethina prijateljica – Urška Taufer
Gostilničar Feldmann – Radoš Bolčina
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v Regionalnem RTV Centru Koper – Capodistria studio Nova Gorica in studiih Radia Slovenija novembra 2024.
Igra je nastala v sklopu letošnje prestolnice kulture Nova Gorica-Gorizia GO! 2025 kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji – Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, RAI Friuli Venezia Giulia in 3. program Radia Slovenija – program Ars.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
V oddaji poslušamo skladbe:
Jože Privšek: Pot v mraku - solist vibrafonist Jože Privšek
Bojan Adamič: V soboto zvečer
Vinko Globokar: Glasba za 21 m cevi - solist pozavnist Vinko Globokar
Oliver Nelson/Jože Privšek: Lou's Good Blues - solista trobentač Mojmir Sepe, saksofonist Albert Podgornik
Bojan Adamič: Orientalico - solista saksofonist Ati Soss, trobentač Petar Ugrin
Basman Aldiravi je pesnik mlajše generacije iz Gaze. Piše v angleščini in arabščini. Njegova poezija izhaja v različnih revijah in na spletnih platformah, kot sta ArabLit in We Are Not Numbers. Sedmi oktober 2023 ga je "ujel" v Egiptu, kjer je bil na strokovnem izpopolnjevanju, po poklicu je namreč fizioterapevt. Vse predstavljene pesmi je Basman Aldiravi napisal v času genocida v Gazi. Tri pesmi, v izvirniku napisane v arabščini, je Katja Zakrajšek prevedla po angleških prevodih Elete N-F, Sarah Lasoye in Marcie Lynx Qualey, preostale tri pa so bile izvirno napisane v angleščini in iz nje tudi prevedene.
Prevajalka Katja Zakrajšek,
režiser Klemen Markovčič,
interpret Matej Puc,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
urednica oddaje Petra Meterc.
Produkcija leta 2025.
