UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti!
Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse.
Danes bomo kuhali s stročnicami, in sicer s čičeriko. Ta okrogla zrna, ki po izgledu spominjajo na lešnike, so postala v zadnjih letih pravi modni hit. Dobimo jo vsepovsod, najpogosteje jo kupimo kar vloženo. Lotili se bomo dveh klasik: humusa in falaflov. Falafli so majhne kroglice začinjene ocvrte čičerke in so ena najbolj priljubljenih uličnih jedi.
Avtor besedila: Kajetan Kovič
Avtor glasbe: Marjan Vodopivec
Ni ga bolj svobodnega občutka, kot če pohajaš po planinah in ohranjaš dobro voljo. Kekčeva pesem je naslovna skladba filma Srečno, Kekec iz leta 1963, toda Kekec ima dve pesmi, in v obeh opeva dobro voljo: v prvi pravi, da je dobra volja najbolja in da to čivkajo že siničke, v drugi pa se odpravi, da zaseje dobro voljo med ljudmi. Glasbo za Kekčevo pesem je napisal skladatelj Marjan Vodopivec, ki se je posvetil tudi iskanju mladih pevskih talentov. Filmsko izvedbo Kekčeve pesmi je leta 1963 zapel kantavtor Martin Lumbar, ki je glas posodil igralcu Velimirju Gjurinu. O dobri volji s psihološkega vidika, pa tudi o tem, ali danes mladi glasbeniki znajo še tako dobrovoljno zapeti, bo tekla beseda v oddaji.
1. februarja so v koprski stolnici slovesno umestili novega škofa. Na ta položaj je bil imenovan nekdanji murskosoboški škof, msgr. dr. Peter Štumpf.
Msgr. dr. Peter Štumpf je na čelu koprske škofije nasledil dr. Jurija Bizjaka. Obenem je začasno, do imenovanja novega škofa, postal apostolski administrator Škofije Murska Sobota. Škofu Štumpfu je koprska škofija znana in domača, saj jo je večkrat obiskal. Po besedah dozdajšnjega škofa Bizjaka Škofija Koper »čuti, prenaša in rešuje težave sodobnega sveta in družbe«. Kakšni izzivi torej čakajo novega škofa, kako se bo lotil dela, kakšne bodo njegove prednostne naloge ter kako ostaja povezan s Prekmurjem, pa v oddaji. Obiskali smo tudi Skupnost Srečanje na Kostanjevici, ki zasvojencem z mamili že 30 let pomaga iz primeža odvisnosti.
Ob omembi Jesenic vsi pomislimo na hokejsko moštvo, na težko industrijo in na delavsko prebivalstvo. A mesto je danes predvsem upravno, gospodarsko in kulturno središče Zgornjesavske doline z dragoceno dediščino fužinarstva, zanimivimi šegami in navadami ter bogatim kulturnim življenjem. Televizijska ekipa je obiskala nekdanji železarski kompleks Stara Sava z značilnimi stavbami, ki je danes kulturni spomenik državnega pomena in muzej. V rekonstruiranem delavskem stanovanju je voditelja serije nagovorila nekdanja stanovalka Micka, o zgodovini Jesenic je spregovoril direktor Gornjesavskega muzeja Aljaž Pogačnik, bogato kulturno življenje pa je predstavila slavistka in kulturna delavka Štefanija Muhar. Scenarist in voditelj Andrej Doblehar, režiserka Magda Lapajne.
Rebeka Kropivšek Leskovar je letošnja prejemnica priznanja inženirka leta. V pogovoru je ovrgla kar nekaj stereotipov, povezanih s poklici, spolom in starostjo. Zaveda se nevarnosti novih tehnologij, obenem pa optimistično pričakuje tehnološki razvoj v smeri, ki si je danes niti ne moremo predstavljati. Njeno področje je mehatronika, trenutno kot programerka razvija algoritme umetne inteligence, zanima jo socialna robotika in želi izboljšati odnos med roboti in ljudmi. Ob tem kipari, se ukvarja z novinarstvom, igra kitaro in si želi, da bi se več mladih, predvsem deklet, odločilo za inženirski poklic. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pismo podpore srbskemu predsedniku je spodbudilo proteste v Ljubljani in Mariboru. Kako se je odzval državni vrh in kako naporno je usklajevanje seznama kandidatov za guvernerja in varuha človekovih pravic med predsednico republike in poslanci? Komentar: Janez Markeš (Delo) in Marinko Banjac (FDV).
Po svetu potuje na milijarde živali, ki se odpravljajo na neverjetna potovanja. Najosupljivejša pa so tista, na katera se podajo najmanjše. V tej dokumentarni seriji z najsodobnejšo snemalno tehniko spremljamo šest živalic na njihovi največji življenjski pustolovščini.
3. del:
V tem delu se madagaskarski kameleon odpravi na svoje največje potovanje, veliki voluhar pa mora na Škotskem premagati višavje, da najde nov dom.
BIG LITTLE JOURNEYS / 2023 / Velika Britanija / Režija: Valeria Fabbri-Kennedy
Živeti skupni slovenski kulturni prostor ... Osrednja prireditev ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku.
V Globasnici je priseglo 380 nabornikov avstrijske vojske. Pri cerkvi pa je bila blagoslovitev spomenika padlim vojakom in žrtvam obeh vojn. Oblikoval ga je akademski slikar Rudi Benétik.
Sredi lanskega decembra so začele obratovati vlečnice na priljubljenem južnokoroškem smučišču Peca. Kljub neugodnemu vremenu so upravitelji smučišča s sezono doslej zadovoljni.
Igralska skupina Čopiji iz Kotmare vasi z letošnjo predstavo pripoveduje o Mačkovem mlinu. Zgodba se dogaja v starem mlinu ob Dravi, v katerem so se naselile miške.
Skupnost južnokoroških kmetov je znova vabila na kmečki ples v pliberškem Kulturnem domu. Ob zvokih narodnozabavnega ansambla Modrijani je razveseljivo število obiskovalk in obiskovalcev plesalo do jutranjih ur.
http://slovenci.orf.at
Mladinska revija GALEB je pred kratkim slavila 70 let. Revija, ki prestavlja vse od svojega nastanka nezamenljivo oporo pri širjenju slovenskega jezika in kulture med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji, je tudi dragocen vir ustvarjalnosti. Danes sta gostji oddaje mladi ustvarjalki, ki vrsto let sodelujeta pri reviji, z nami stailustratorka Ivana Soban in avtorica Janika Škerl.
Jutro je. Zbiralec prižge mikrofon in se poda na lov za zvoki. Ptice, žuborenje potoka, skakljanje zajčkov in … Odvržena pločevinka? Tudi odpadek je lahko razlog za kaj zanimivega. Zbiralec dno pločevinke spremeni v boben.
Dr. Vasja se oglasi v študentskem stanovanju in z vprašanji zmede Katjo in Lucijo. Penzl dela načrte za uspešno prihodnost z Niko, ona je do tega precej skeptična. Ana mora razmisliti, če bo Jaki Carju pomagala pri poslih s Kitajsko. Jaka postavi Marijo pred dejstvo, da veljajo v hiši nova pravila.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Mazurija leži v severovzhodni Poljski, nekdanji južni Vzhodni Prusiji. Njeno glavno mesto je Olsztyn. To je dežela z burno zgodovino, ki je vplivala tudi na mazursko kuhinjo. Številni narodi, ki so živeli v stari poljski republiki, so namreč s sabo prinesli svoje recepte. Tako tu najdemo rusko in ukrajinsko kuhinjo, pa tudi nemške, litovske, judovske, madžarske, armenske in italijanske vplive.
Tu živita Ewa in Tadeusz Piórkowski s svojimi štirimi otroki in tremi psi. So veliki mazurski kmeti, saj imajo 500 hektarov veliko kmetijo ter 50 konjev in 300 krav, ki brez težav prosto živijo skupaj na ogromnih pašnikih.
Tako kot skoraj vsi mazurski lastniki kobilarn tudi družina Piórkowski ponuja učne ure jahanja in prenočišča, saj je za številne kobilarne in kmetije kmečki turizem pomemben dodaten vir zaslužka.
avtor glasbe: Jože Privšek
avtor besedila: Frane Milčinski Ježek
Razlike nas določajo in delajo življenje zabavno. Tako kot v sloviti Privškovi popevki, ki jo poznamo tudi v dveh različicah besedila. Poznavalec slovenske glasbe Patrik Greblo na sloviti “žičnici na Stražo”, omenjeni v skladbi, osvetli razgibano življenje različic te popevke: prvič sta jo na Jugoviziji (jugoslovanskem izboru za pesem Evrovizije) leta 1961 sicer zapela Stane Mancini in Marjana Deržaj, pozneje pa je pesem dobila še eno bolj nagajivo različico, ki sta jo zapela Neca Falk in Alfi Nipič.
O tem, koliko resnice o uspešni zvezi je povzete v navihanem Ježkovem besedilu, pa bo tekla beseda pri partnerski terapevtki. Je različnost recept za uspeh?
Avtorji izobraževalno-dokumentarne serije Kdo se boji slovenščine si prizadevajo najti zanimive načine za raziskovanje slovenščine in ustvarjanje v maternem jeziku. V ospredju zadnjih dveh delov je filmska ustvarjalnost mladih. Slavistično društvo Slovenije, natančneje sekcija Znanost mladini, namreč že dobro desetletje pripravlja tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik. Tako spodbuja filmsko ustvarjalnost med osnovnošolci in dijaki ter krepi njihovo zanimanje za književnost. Mladi se namreč preizkušajo v izdelavi kratkih filmov po izbranih literarnih predlogah.
Spoznali bomo dijaški filmski ekipi, katerih filma sta bila lani nagrajena v kategoriji 1. in 2. letnikov.
Prvo mesto je osvojil film SKOK dijakov 1. letnika Gimnazije Celje – center. Po literarni predlogi Nataše Konc Lorenzutti z naslovom GREMO MI V TRI KRASNE ga je režirala dijakinja Nuša Bohak.
Priznanje za posebne dosežke pa so prejeli dijaki 2. letnika Ekonomske šole Novo mesto za film Zadnje sporočilo. Film je nastal po literarni predlogi Mateje Gomboc z naslovom BALADA O DREVESU, režirala ga je dijakinja Anja Tomanič.
Oba filma gledalca posredno ali neposredno seznanita s čedalje bolj razširjeno problematiko samomora in tesnobe med mladimi.
V prvem delu spremljamo filmsko ustvarjanje dijakov – priprave, delo z mentorji, snemanje, montažo. V drugem delu pa mladi režiserki predstavita filma avtoricama literarnih predlog Nataši Konc Lorenzutti in Mateji Gomboc.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Ogledali smo si pregledno razstavo enega od najbolj znanih arhitektov slovenskega rodu, Borisa Podrecce. Razstava z naslovom »Delto reke spremeniti v morje« v ljubljanskem Centru Rog prikazuje 85 izbranih projektov iz avtorjevega opusa, ki obsega več kot 300 uresničenih načrtov. Podrecca nas je vodil po razstavi in nam ponudil pogled v svoj način razmišljanja o arhitekturi in prostoru. Fotografinja in videodokumentaristka Manca Juvan, ki jo poznamo po njenem družbeno angažiranem udejstvovanju, pa razstavlja v Galeriji Vžigalica. Z razstavo Dolina opozarja na vpliv industrializacije na okolje in življenje ljudi v srednji Soški dolini. Obiskali smo še festival Ruta, ki ga gosti Mestno gledališče Ljubljansko. Na festivalu sodelujejo gledališča iz šestih držav nekdanje Jugoslavije.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Bili smo na ciklu pogovorov o priseljenski književnosti Kdo neki tam piše s Svetlano Slapšak, Lidijo Dimkovsko in Miomiro Šegina, predstavljamo pa tudi novosti v zbirkah Kondor in Kultura. V Mestni galeriji Nova Gorica smo obiskali fotografsko razstavo MENJAVE / WINDS OF CHANGE, na kateri predstavljajo dela izbranih fotografinj in fotografov mlajše generacije. Nikakor pa ne moremo pozabiti, da je bil na 54. mednarodnem filmskem festivalu v Rotterdamu ta konec tedna nagrajen dokumentarno-igrani film Fiume o morte! hrvaškega scenarista in režiserja Igorja Bezinovića, ustvarjen v kopodukciji Slovenskega filmskega sklada.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Emila Dreesna in njegovega prijatelja Roberta veže temačna skrivnost iz vojaških dni, ki bi ju lahko v mirnih časih pahnila v pogubo. Ko Emila nekdanji tovariš s fronte začne izsiljevati, mu nesebično pomaga sobarica Elsa, prepričana komunistka, ki se bori za zaščito ženskega osebja v hotelu, in je zato trn v peti Emilovih staršev.
Das weiße Haus am Rhein / Hotel Europa / Nemčija / 2021
Scenarij: Dirk Kämper
Režija: Thorsten M. Schmidt
V glavnih vlogah: Jonathan Berlin, Benjamin Sadler, Katharina Schüttler, Pauline Rénevier, Nicole Heesters, Henriette Confurius
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.