Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!
Zgodovina, plaže, tržnice, spomeniki, izvrstna kuhinja - karkoli imate radi na potovanjih. Tunizija je nadstandard po dostopni ceni, dežela ima zavidljivo kilometražo. Dedinja starodavne Kartagine je že več kot 3000 let eno glavnih središč sredozemske kulture. V tokratni oddaji Mojca raziskuje, zakaj je zgodovina Kartagine sporna in kako pomembna so nova izkopavanja in dognanja. Spoznali bomo tudi prve naseljence v tem delu Afrike - Berbere in z njimi obiskali gorsko oazo Chebico in vstopili v skrivnostni svet medine, kjer se zdi, da čas teče počasneje.
S sogovorniki smo se pogovarjali o nedavnem predlogu prispevka za pse in o morebitnih rešitvah, s katerimi bi pomagali pri delovanju slovenskih zavetišč za zapuščene živali. Svetovna organizacija za zaščito živali FOUR PAWS je rešila zadnje cirkuške tigre na Slovaškem. Obiskali smo orjaškega afriškega polža po imenu Gary, za katerega skrbijo otroci in vzgojiteljice vrtca Miškolin v Ljubljani. Preverili smo, koga vse lahko v zimskih mesecih ujamemo na vrtno kamero. Vabljeni k ogledu! ozivalih@rtvslo.si
ODBIRAMO 'TA BOLJŠI' FIŽOL
Zrnje fižola, ki ga odbiramo za seme, posušimo kar v strokih. Tako opazimo, če ga je pri sušenju napadla kakšna glivična okužba. Fanči Perdih še pojasnjuje, zakaj najdebelejše zrnje ni vedno najboljše, kako pri novi sorti fižola že po stroku prepozna, kateri skriva boljše seme.
JITKIN VROČI KOMPOST
Z znanstvenico in permakulturno načrtovalko Jitko Hreščak se bomo v treh podrobno prikazanih korakih naučili, kako na hitro 'zakuhamo' kompost. Pri njeni metodi vročega kompostiranja se koristni mikroorganizmi zelo namnožijo. S tem obogatimo vrtna tla, substrat za lončnice ali sadike ...
PRESAJANJE OGROMNE ZAMIJE
V zelenem zaledju prestolnice, na Igu, smo s klubom Gaia obiskali gospo Ivanko. Med sezono ima veliko dela na zelenjavnih gredah in z vzgojo njej ljubih vrtnic. Pozimi več časa namenja sobnim rastlinam, po mami podedovanim tolsticam in zamijam v premajhnih loncih ...
POGUMNO CVETENJE BROGOVITE
Drznost bodnantske brogovite se kaže v tem, da ta počasi, pokončno rastoči listopadni grm cveti pozimi. Beli do rožnati cvetovi, ki krasijo neolistane veje, tudi zelo dišijo. Sebastjan Lipar pokaže, kako iz brogovite ustvari mlade rastline.
Oddaja je posvečena literaturi, branju in pisanju. Dijaki višjih srednjih šol z voditeljem Romeom Grebenškom gostijo pisatelja in knjižničarja Alexa Kamo Devetaka. V prispevku se oglaša tudi mlada pisateljica Selma Skenderović. Kaj berejo mladi danes? Kaj jim pomeni pisana beseda? Zakaj je še pomembno, da se ukvarjamo s književnostjo? Uredništvo Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Dokumentarni film tematizira in razgrinja življenjsko in umetniško pot svetovljanke Karmele Kosovel, sestre pesnika Srečka Kosovela.
V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je v Trstu študirala in diplomirala iz klavirja, specializacijo je opravila v Münchnu ter uspešno koncertirala. Preko njenih pisem sledimo njeni življenjski in umetniški poti tako skozi njena ljubezenska razmerja, kakor tudi skozi ljubezenska čustva, ki so jih do nje gojili nekateri vidni predstavniki tedanje slovenske kulturne srenje. Med temi najdemo akademika Josipa Vidmarja, slikarja Avgusta Černigoja ter nemškega slikarja Alfonza Graberja, s katerim se je v razmahu nacizma poročila in z njim živela na Dunaju vse do konca druge svetovne vojne, ko sta morala zapustiti avstrijsko prestolnico in se preseliti v njegovo rodno vas Steinach am Brenner. Tam je Karmela živela skoraj petdeset let in pogostoma hrepenela po svoji domovini in svojih bližnjih. V filmu, ki je nastal po scenariju in v režiji Marka Sosiča ter ob strokovnem sodelovanju Aleša Bergerja in Ludwiga Hartingerja, se postavljajo vprašanja o razlogih Karmeline odločitve, da prekine koncertiranja in se v kulturni in siceršnji osami popolnoma preda svojemu možu. Na ta in druga vprašanja skušajo v filmu odgovoriti še Marijan Rupert, Luča Čehovin, Dragica Sosič, dr. Janez Vrečko, Tatjana Rojc, Evgen Bavčar in drugi.
Snemalec je bil Robert Doplihar, mojster montažer Zlatjan Čučkov, scenografka Mojca Vilhar, kostumografka Jerneja Jambrek, v vlogi Karmele Kosovel je nastopila pianistka Špela Horvat, odlomke iz pisem sta brala Lučka Počkaj in Igor Velše. Film je nastal v Dokumentarnem programu TVS: producent filma Jani J. Kovačič, urednik Andraž Pöschl, odgovorna urednica Živa Emeršič.
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Vabljeni k ogledu slavnostne prireditve ob jubilejni, 60. podelitvi Bloudkovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih priznanj v Sloveniji na področju športa. Podeljujejo se že od leta 1965, poimenovana pa so Stanku Bloudku, pionirju mnogih športov na Slovenskem.
Ester gleda na svet pozitivno in je polna življenja. Za štirideseti rojstni dan pripravi veliko slavje, na katero so povabljeni številni prijatelji. Prav na dan, ko je hiša polna gostov in je praznovanje v polnem zamahu, izve za rezultat zdravstvenih preiskav, ki je vse prej kot dober. Ker ne želi pokvariti prazničnega razpoloženja, se odloči, da prijateljem novice še ne bo razkrila. Vendar po nerodnosti vsi povabljenci slišijo njen pogovor z možem in izvejo, da ima Ester raka. Ta ne obupa, pogumno se spopade z boleznijo, pri tem pa jo vodi načelo, da nekega dne res vsi umremo, vse preostale dni pa živimo!
1. del:
Ester na štirideseti rojstni dan pretrese slaba novica: zbolela je za rakom. Ker še ne ve, kakšen je obseg bolezni, sklene, da bosta z možem Arildom vest obdržala zase. Zvečer se k njima in njunim trem otrokom zgrne množica prijateljev. Arild vse težje ohranja vesel obraz in se na zabavi zlomi. Po nesrečnem spletu okoliščin za Esterino bolezen izvejo vsi navzoči in se vsak po svoje odzovejo, Ester pa si želi predvsem plesati.
ETTERGLØD / Afterglow / Norveška / 2022
Scenarij: Kjetil Indregard, Mads Løkken
Režija: Atle Knudsen
V glavnih vlogah: Nina Ellen Ødgaard, Torbjørn Harr, Sara Khorami, Per Kjerstad
Uživali boste lahko ob klasičnih skladbah v izvedbi Komornega zbora Megaron (oratorij Mesija, Aleluja), violinistke Patricije Avšič (Por Una Cabeza) in Slovenskega okteta (Oj, Triglav, moj dom). Simfonični orkester RTV Slovenija vodi dirigent Simon Dvoršak.
Odlomek iz baleta Pepelka na glasbo Sergeja Prokofjeva, v koreografiji J. C. Blavierja, ki jo je postavil z Baletom SNG Opera in balet Ljubljana. Posneli smo ga v studiu, plešeta pa Ana Klašnja in Lukas Zuschlag. Urednica oddaje Danica Dolinar, režija Vojko Vidmar.
Nekdanji šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, En Shao, je na koncertu predstavil program z deli svojih rojakov iz Kitajske. Posnetek v uvodu ponuja izvedbo simfonične pesnitve Xu Zhenmina, ki uživa velik ugled med kitajskimi skladatelji. Sledi izvedba koncerta za pipo z naslovom Junaški sestri stepe skladatelja Wu Zugjanga, v katerem je predstavljen primer sožitja kitajske ljudske glasbe s simfoničnimi prvinami klasične glasbe zahoda. V solistični vlogi nastopa priznana virtuozinja Hongyan Zhang na tradicionalnem kitajskem glasbilu, ki se imenuje pipa.
Anja mora urediti svoje ljubezensko življenje in najti pot v prihodnost. Težave ima s fantom, namesto, da bi ta odraščal iz fanta v moškega z odgovornostjo, se predaja kajenju marihuane in postaja vedno bolj rastlinski.
France Simčič je čemeren gospod, ki se vseli v dom upokojencev Veselje, kjer vsi upokojenci dobijo ime Veselko.
Njegov mir v domu zmoti Majda, radoživa in simpatična gospa, ki se Francetu predstavi kot medicinska sestra. France jo odžene ven. Prava medicinska sestra Lili Francetu pove, da Majda živi v svojem svetu. France poišče Majdo, sprejme njeno igro in skupaj v domu nastopata kot zdravnik in asistentka.
Režija: Avgust Braatz
