Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Oddaja Kanape/Kanapé je namenjena mladim. V njej objavljamo prispevke o življenu mladih v Prekmurju, pogovori s predstavniki estrade. V drugi polovici oddaje, v rubriki Svet glasbe predvajamo videoposnetke madžarskih, svetovnih, pa tudi slovenskih glasbenih skupin in pevcev oz. pevk, v rubriki Modni kotiček pa predstavljamo mlade modne oblikovalce iz Slovenije in Madžarske.
A Kanapé című műsor elsősorban a fiataloknak szól és az őket érintő témákkal foglalkozik. Benne magyar, külföldi és szlovén együttesekkel, énekesekkel készítünk riportokat, a Zenevilág című rovatban pedig zenés videoklipeket vetítünk. A Divatsarokban fiatal szlovén és magyar divattervezőket mutatunk be.
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. S strokovnjaki razrešujemo vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Vaša sredina družba je Špela Močnik Paradiž. Jutro z nami je dobro jutro!
Ekipa oddaje Kaj dogaja? je pripravljena kot še nikoli – prihaja 13. sezona, ki bo po zagotovilih Vedeževalca Vlaža zanesljivo srečna! V polni zasedbi, spočiti in nabriti vas bodo tudi tokrat vsak teden obveščali o vsem, kar se doma in po svetu resnično dogaja.
Z nami ostaja voditeljski tandem Tilen Artač in Alenka Marinič – on bo imitiral politike hitreje, kot si lahko premislijo, ona pa bo zadržala resen izraz dlje, kot zdrži povprečen minister v vladi. Admir Baltić bo še naprej neusmiljeno izpopolnjeval slovenski jezik in ob tem pazil na morebitne slovnične poškodbe, Robert Petan pa bo še vedno vsak teden prišel v oddajo z novim komadom, glasbenim seveda. Manjkala ne bo niti Mala terasa, kjer boste ob svežih priredbah starih hitov znova prepevali vsi, predvsem pa tisti, ki peti “sploh ne znate” in pesmi niste “še nikoli slišali”.
Urednica Maša Kljun ob idejah za novo sezono že poliva kavo po tipkovnici, saj sta scenaristična mojstra Igor Bračič in Jernej Celec po intenzivnih počitnicah znova v odlični formi. In ker je 13. sezona posebna, smo za vas in morda tudi za nas pripravili obilico zabavnih presenečenj.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Med 2. svetovno vojno so si Slovenijo razdelili štirje okupatorji – Nemci, Italijani, Madžari in režim ustaške Hrvaške. Življenje ob okupacijskih mejah je bilo zelo težko. Nemci so meje Tretjega rajha še posebej utrdili, nanje postavili stražne stolpe in mejne pasove minirali. Iz nekaterih obmejnih krajev so izgnali ljudi. Mejni režim je prinesel veliko solza in izgubljenih življenj, kar izvemo iz bridkih spominov preživelih, ki so bili med vojno še otroci.
S sodobnim trendovskim besednjakom bi lahko rekli, da je Žil oziroma Gilles Peterson vplivnež, vendar bi mu s tem naredili krivico. Že s svojimi prvimi piratskimi radijskimi koraki je namreč odlično predvidel, v katero smer se bodo obrnili glasbeni in kulturni tokovi. Radijski voditelj, DJ in strasten zbiralec plošč je ena osrednjih osebnosti na klubski in založniški sceni ter eden tistih, ki smernic na teh področjih ni le spremljal, temveč jih je od sredine osemdesetih let tudi narekoval. Skoval je termin acid jazz, se družil z velikani popularne glasbe, kot človek pa ostal skromen in gostobeseden sogovornik, ki si dneva brez glasbe ne more predstavljati.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici.
Bruno
Bruno Costa je frizer z Azorskega otočja, ki se kot kraljica preobleke prelevi v komični lik Gertrudes Labaça, ki s svojimi nastopi med pandemijo uspešno zabava domačine. Izmišljeni lik pa vse bolj vpliva na igralca in tudi na njegovo življenje.
Pinky
Pinki Čiran je staroselka, ki živi v Bangladešu, in tudi glavna pevka v glasbeni skupini F-Minor, ki jo sestavljajo samo ženske. Kot staroselko jo zasmehujejo zaradi njenega jezika in življenjskega sloga. Velja za drugorazredno državljanko, a se je kljub temu odločila, da bo vodila glasbeno skupino in živela svoje življenje tako, kot sama želi.
Mišel
Reper in socialni delavec Mišel Ristov oziroma Amo Socialec se ob petju in pomoči ljudem z družbenega roba skuša osvoboditi tudi sam ter ob tem ustvariti okolje, ki bi bilo boljše od tistega, v katerem je odraščal sam.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V Opusu boste spoznali vizijo unikatnega oblikovalca godal Daniela Muska, ki se je odločil, da iz 6000 let starega lesa jelke najprej izdela violino, nato pa še druga godala. Debla jelk so lani po naključju našli bratje Kutin v Čadrgu na Tolminskem. Tam so vrsto let ležala globoko v zemlji. Vzorec lesa so prinesli na oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer so s posebnimi meritvami ugotovili njegovo starost. O odkritju, strokovnih analizah, izdelavi glasbil in načrtih za prihodnost boste več izvedeli v dokumentarno zasnovani oddaji Opus. Urednica in scenaristka oddaje je Darja Korez Korenčan, režiserka pa Alma Lapajne.
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Ste že slišali za "gaslighting" - ali bili žrtev te čustvene manipulacije, ki jo v slovenščino prevajamo kot "mračenje"? Po domače temu lahko rečemo tudi "pranje možganov", spreminjanje resnice ali zavajanje z namenom ustvarjanja dvoma. Kako to prepoznati in se tega ubraniti, se bo Bernarda Žarn pogovarjala s prof. dr. Tanjo Repič Slavič in Ana Marijo Mitič.
Ko so se lastniki domačije na Verdu pri Vrhniki odločili, da si postavijo nov dom na mestu starega, so se novogradnje lotili z velikim spoštovanjem do stare domačije. Na izviren in dopadljiv način so združili tradicijo in sodobno tehnologijo. Nastal je dom za 21. stoletje, ki ohranja domačnost starega.
Na severu prestolnice nas na daleč pozdravljata dve visoki svetleči stolpnici - zlata dvojčka z enaindvajsetimi nadstropji. Precej visoko od tal smo naleteli na mladostno stanovanje, v katerem ne manjka kreativnih ter inovativnih oblikovalskih rešitev – od prilagodljivih kuhinjskih elementov do funkcionalnih pohištvenih dodatkov, ki optimizirajo prostor na presenetljive načine.
Slovenci od nekdaj radi obiskujemo Trst. Nekoč zaradi kavbojk in kave, danes zaradi hrane in privlačnega, živahnega obmorskega vzdušja ter bogate kulturne ponudbe. Vse več se jih tja tudi seli, v naši oddaji smo imeli priložnost spoznati že kar nekaj njihovih domov in z veseljem smo sprejeli tudi nasledje vabilo. V večstanovanjski meščanski hiši, kjer je nekoč živel znani italijanski pesnik in pisatelj Umberto Saba, je stanovanje za svojo mamo in pisarno zase uredila slovenska arhitektka.
Ustvarjalci oddaje Avtomobilnost so dolgoletni odlični poznavalci avtomobilskih tehnologij in sodobnega razvoja na področju prometne varnosti, varovanja okolja in novih mobilnostnih smernic. Želja avtorjev oddaje je pogledati globlje v zakulisje industrije ter spoznati tako razloge kot metode, s katerimi sodobni svet avtomobilizma naslavlja preoblikovanje družbe v bolj trajnostno mobilnost. Posebnost ekipe Avtomobilnosti je tudi močno razvit čut do aktivne vloge pri povečanju prometne varnosti. Člani ekipe so namreč avtorji številnih preventivnih dogodkov in pobud, skupno pa jim je tudi to, da k sodelovanju zelo radi povabijo gledalce, bralce in poslušalce.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Raquel je zobozdravnica. Pri svojem delu je prišla do spoznanja, da imajo starejši težave pri dostopu do zobozdravstvenih storitev, ker niso mobilni. Najprej je organizirala prevoze do svoje zobne ambulante za starejše občane, potem pa je prijavila projekt na natečaj v španskem mestu Cuenca in pridobila zagonska sredstva za svojo mobilno zobno ambulanto, ki opravlja storitve po celotni regiji. Raquel si želi svoj inovativni projekt razširiti po celotni demografsko manj razviti Španiji.
Veterinarka Jana Gams skupaj z možem Primožem pomaga razvijati projekt rehabilitacije psov. Oba sta študirala v Ljubljani in se odločila vrniti domov na Koroško.
Svoje podjetje sta med epidemijo covida razvijala na spletu, nato pa odprla svoj razvojni center. Pravita, da Korošci, ki živijo ob meji z Avstrijo, raje ostanejo doma, kot odidejo v druge regije ali države.
Bobbi in Frances se s počitnic na Hrvaškem vrneta na Irsko. Med njima vlada napetost, ker je Bobbi zalotila Frances z Nickom. Frances obišče mamo v obmorskem rojstnem mestecu in zvečer ji postane tako slabo od bolečin, da mora v bolnišnico. Pred vrnitvijo v Dublin obišče še očeta, ki se je zaradi alkohola čisto zapustil.
CONVERSATIONS WITH FRIENDS / Velika Britanija, ZDA / 2022
V glavnih vlogah: Alison Oliver, Sasha Lane, Jemima Kirke, Joe Alwyn
Scenarij: Sally Rooney, Alice Birch, Mark O'halloran, Meadhbh Mchugh, Susan Soon He Stanton
Režija: Lenny Abrahamson, Leanne Welham
To je film o trohnenju ne samo živega mesa gobavcev v Nubskih gorah in ob Modrem Nilu, ampak tudi o trohnenju etike, src, razuma in duha v privilegiranem delu sveta.
Nekoč je Sudan veljal za eno najobetavnejših afriških držav. Po dvajsetletni državljanski vojni in petih milijonih prebeglih staroselcev v sosednje dežele so leta 2011 tuji posredniki Sudan raztrgali na dva dela, kar jim je uspelo z referendumom o samoodločbi. Tako so odcepili in razglasili novo »neodvisno« Republiko Južni Sudan. Vendar soborcev za svobodo v SPLA (Sudan People Liberation Army) in njihovih družin na meji med dvema Sudanoma v Nubskih gorah in ob Modrem Nilu niso priključili svojemu protektoratu, ampak so jih izdali in izobčili ter spet prepustili tradicionalnim sovražnikom s severa. Sudanska vladna vojska, milice potomcev lovcev na sužnje in muslimanski nestrpneži so junija 2011 ponovno napadli staroselce v Nubskih gorah in ob Modrem Nilu.
Trohnenje 2022 je dokumentarni film o posledicah mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki ga v Združenih državah, Evropski uniji in agencijah OZN še naprej zagovarjajo kot »celovit mirovni sporazum«. Domačini v Republiki Južni Sudan in žrtvovanih Nubskih gorah in ob Modrem Nilu pa ga preklinjajo kot »smrt v imenu miru«.
