Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Taksistka Brina z vso naglico drvi proti letališču. Tja pelje neučakanega poslovneža očija, ki se mu strašansko mudi, ker ne sme zamuditi svojega poleta. A med vožnjo kljub odlični navigatorki mami naletita na toliko nepričakovanih preprek, da se bosta težko pravočasno prebila do cilja.
Vodirog je navdušen, ker bo videl severni sij. Za ogled tega naravnega pojava mora biti nebo jasno. Žal pa je vse prej kot tako. Zafrk namreč besno leta s predelanim Frčom, ki vse nebo prekrije z izpuhi. Kako bodo tokrat ukrepali Reaktivčki?
Superdeževnik je nenavaden in navihan junak: dolg, močan, neverjetno spreten, ima veliko srce in vedno vsakomur priskoči na pomoč.
Metuljček je Superdeževnikov najboljši prijatelj, odkar je bil še majhna gosenica. Rada pomagata drugim vrtnim živalim: s cestišča rešita žabico, zabavata zdolgočasene čebele in pomagata hroščku. Videti je, da Superdeževniku nikoli ne zmanjka iznajdljivosti, a sčasoma se prevzame in začne zanemarjati prijatelja.
Ko zlobni kuščar čarodej sliši za Superdeževnikove sposobnosti, pošlje služabnika Vrana, da deževnika ugrabi. Prisili ga, da rije po zemlji in išče zaklade. Metuljček skupaj z vrtnimi živalmi skuje pretkan načrt, da bi rešili Superdeževnika...
Opice ugrabijo krokodilčka Požeruha. Mavgli in pogumni Darzi ga skušata rešiti. Balu jima predstavi ptiče strmoglavce, klavžarje in atlantske mormone, ter njihova gnezda.
Lastniku starinarnice nenadoma zazvoni star, pokvarjen telefon. Neverjetno čudno. Še bolj čudno pa je, da ta telefon skače po policah. V starinarnico pride lutkar Brane Vižintin, ki so mu govoreči in premikajoči se predmeti zelo blizu. Prav on je namreč tisti, ki jih po navadi oživi! Še vedno pa ne vemo, kdo se je poigral z Vikijem in nenehnim zvonjenjem telefona. Je bil to navihani Štef?
Ellis zbije avto in voznik pobegne. Ko Ellis okreva v bolnišnici, se Robbe in Kozmo odpravita na lov za barabinom, ki je zbil njuno prijateljico. Edina sled, ki jo imata, je barva njegovega avtomobila.
Avanturistični otroški film, postavljen v čas druge svetovne vojne. Spremljamo razburljivo in nevarno pot dveh najstnikov, ki iz okupirane Francije čez Pireneje bežita v Španijo.
Rolf z očetom, kritičnim nemškim novinarjem, ki ga preganja nacistična oblast, živi v ilegali v francoskem mestu Marseilles. Piše se leto 1940. Na jugu Francije sta obtičala na poti v ZDA, kjer ju čaka Rolfova mati.
Edina pot v svobodo dvojico vodi prek Pirenejev v Španijo. Prek prijateljev navežeta stik z Nurio, siroto, ki ju bo vodila čez visoke gore. Pot jim prekriža nemška patrulja in Rolfovega očeta odpeljejo v zapor. Otroka sta zdaj prepuščena svoji iznajdljivosti in pogumu. Njun edini tovariš je Rolfov psiček Adi, in čeprav se trojica ne ujame najbolj, jih bo, če hočejo preživeti, rešila samo enotnost in sodelovanje.
Primerna starost: 10+
Originalni naslov: DER PFAD
Leto produkcije: 2021
Država: Nemčija, Španija
Žanr: otroški film
Režija: Tobias Wiemann
Scenarij: Rüdiger Bertram in Jytte-Merle Böhrnsen
Igrajo: Julius Weckauf, Volker Bruch, Nonna Cardoner, Anna Maria Mühe
Oddaja Lučka je namenjena najmlajšim, torej predšolskim otrokom in otrokom iz nižjih razredov osnovne šole. Sestavljena je iz več sklopov, in sicer iz uvodnega pogovora med voditeljico in lutko, delavnice za otroke, prispevkov o obravnavani tematiki in risank. Priprava oddaje poteka v sodelovanju z dvojezičnimi osnovnimi šolami in vrtci v Prekmurju.
A Pitypang című gyermekműsor a legkisebbeknek, tehát az óvodásoknak és az alsó tagozatos általános iskolásoknak szól. Az adás a szórakoztató jellegen kívül oktató jellegű is, hiszen egy-egy adott témával foglalkozik, amelyről a gyerekek a műsorvezetővel és Makk Palkóval beszélgetnek, a stúdión kívül pedig »élőben« is sok mindent tapasztalnak és kipróbálhatnak.
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. S strokovnjaki razrešujemo vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Vaša sredina družba je Špela Močnik Paradiž. Jutro z nami je dobro jutro!
Ekipa oddaje Kaj dogaja? je pripravljena kot še nikoli – prihaja 13. sezona, ki bo po zagotovilih Vedeževalca Vlaža zanesljivo srečna! V polni zasedbi, spočiti in nabriti vas bodo tudi tokrat vsak teden obveščali o vsem, kar se doma in po svetu resnično dogaja.
Z nami ostaja voditeljski tandem Tilen Artač in Alenka Marinič – on bo imitiral politike hitreje, kot si lahko premislijo, ona pa bo zadržala resen izraz dlje, kot zdrži povprečen minister v vladi. Admir Baltić bo še naprej neusmiljeno izpopolnjeval slovenski jezik in ob tem pazil na morebitne slovnične poškodbe, Robert Petan pa bo še vedno vsak teden prišel v oddajo z novim komadom, glasbenim seveda. Manjkala ne bo niti Mala terasa, kjer boste ob svežih priredbah starih hitov znova prepevali vsi, predvsem pa tisti, ki peti “sploh ne znate” in pesmi niste “še nikoli slišali”.
Urednica Maša Kljun ob idejah za novo sezono že poliva kavo po tipkovnici, saj sta scenaristična mojstra Igor Bračič in Jernej Celec po intenzivnih počitnicah znova v odlični formi. In ker je 13. sezona posebna, smo za vas in morda tudi za nas pripravili obilico zabavnih presenečenj.
Ne sveti zvezda v noč svetleje. Po istoimenskem Avsenikovem valčku, ki sta ga ustvarila brata Vilko in Slavko Avsenik, besedilo pa je dodal Marjan Stare, je Ansambel Saša Avsenika poimenoval koncert v Cankarjevem domu, ki je bil uvod v praznovanje njihove desetletnice delovanja. Koncert je pustil neizbrisen pečat ter veliko čustvenih vtisov v očeh in ušesih obiskovalcev. Razširjeni zasedbi ansambla so se na odru pridružili Nuša Derenda, Alfi Nipič, Matjaž Vlašič, Monika Avsenik, Jan Plestenjak, Oto Pestner in Nina Pušlar s saksofonistko Nino Klinar. A če smo naštete že slišali in videli tudi na narodno-zabavnih odrih, pa je bil največje presenečenje večera rocker Matevž Šalehar - Hamo s kitaristom Petrom Deklevo.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Aprilska oddaja Alpe-Donava-Jadran prinaša zgodbo o oživljanju izvirne izdelave stare tradicionalne obutve v Karnijskih gorah, ki sta jo vzpodbudili industrijska proizvodnja po vzoru karnijskih scarpets in presenetljiva nova priljubljenost tega starega obuvala.
Geološke zanimivosti v kamnitih gradnikih ljubljanskih stavb in palač bodo sprehodu po našem glavnem mestu dodale nove zanimive vidike.
V Bolzanu v Italiji vsako leto poteka festival za ljubitelje videoiger in pop kulture Game Ground s pestro mešanico tekmovalnih turnirjev, predstavitev novih videoiger in konzol, postaj za retro igre in razprav s strokovnjaki s teh področij.
Dela umetnikov nadrealistov so bila fantastična, njihova življenja pa zelo politična. Proti fašizmu so se borili z dejanji, slikami in pesmimi in to nekateri plačali z življenjem. Razstava v Lenbachhausu v Münchnu osvetljuje nadrealizem kot politično in mednarodno gibanje, ki je v današnjih časih spet zelo aktualno.
V objemu himalajskih gorskih verig je lani že šestic potekala tekma ultramaratonskih tekačev s pomenljivim imenom Peklenska dirka. Zmagal je vrhunski madžarski tekmovalec Peter Toldi. Kako je to uspelo tekaču z Velike nižine?
Dalmatinska Zagora, pokrajina izza dalmatinskih obmorskih gorskih masivov, ohranja vitalni dve značilni kulturni posebnosti: prva je povsem nema, druga pa zelo glasna. To sta nemo kolo in ojkavica – oba sta vpisana na Unescov seznam svetovne nesnovne dediščine.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Glavna tema tokratne oddaje je scenaristika. Obiskali smo delavnico Scenarnica, ki jo že deseto leto pripravlja Društvo slovenskih režiserjev in režiserk, ter spoznali, kako nastajajo scenariji za slovenske filme. Pogovarjali smo se z mentorjema delavnice, scenaristom in režiserjem Matevžem Luzarjem ter scenaristko Elmo Tataragić. Študij scenaristike na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo sta predstavila izr. prof. Matjaž Ivanišin in scenaristka Iza Strehar, leta 2021 prejemnica nagrade vesna za najboljši scenarij v filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko ter avtorica serije Poklicani na TV Slovenija. Ob primerih novo nastajajočih dnevnih serij na TV Slovenija in v medijski hiši Pro Plus bomo razkrili tudi zakulisje pisanja scenarijev za televizijske serije – od individualnega pisanja do skupinskega dela v t. i. writers roomih. Oddaja tudi odpira vprašanja profesionalizacije poklica scenarista ter vrednotenja avtorskega dela scenaristov.
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Slovenci veljamo za priden, marljiv narod, a psihoterapevtka dr. Saša Krajnc nas uči, da pridnost ni nujno vedno koristna, nasprotno, včasih je lahko celo škodljiva. Osebna izpoved psihoterapevtke je lahko v navdih vsem, ki se trudijo zaživeti bolj izpolnjujoče in navdihujoče življenje, o čemer se je z njo pogovarjala Karin Sabadin.
Voditelj Boštjan Romih z ekipo obiskuje hiše, vrtove in stanovanja ter s pomočjo slovenskih arhitektov odkriva domiselne arhitekturne rešitve. Oddaja je zanimiva za vse, ki jih zanima arhitektura in oprema ambientov, ki želijo graditi, opremiti ali prenoviti dom.
Oddaja bo v celoti posvečena avtonomni vožnji. Poročamo o dveh vožnjah z avtonomnima avtomobiloma. Seveda ju nismo vozili, peljali pa smo se in to po Evropi.
V Veliki Britaniji smo sedli v Nissana Leafa, ki ima za sabo že več kot 25.000 avtonomnih kilometrov po avtocesti, tudi skozi London. Navdušila je vožnja po lokalnih cestah pri sto kilometrih na uro. Avto nas je samodejno vozil dinamično, po javnih cestah in se pri tem obnašal ter odločal kot kompetenten voznik.
Na francoskem dirkališču nas je »samovozeča« Toyota Yaris GR zapeljala še bolj dinamično, celo dirkaško. V obeh primerih so nam inženirji povedali, da je cilj projektov posnemati človeško vedenje.
Za volanom smo spoznali tudi zmogljive asistenčne sisteme in sicer v zloglasni Tesli modela Y ter v evropskem avtu leta Renaultu Scenicu.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Monika je svojo življenjsko začela pot v majhnem bolgarskem mestecu Šumen. Vedno je bila aktivna mlada Bolgarka.
Sodelovala je z mestnimi oblastmi in se zavzemala za pravice mladih. Odločila se je, da bo študirala v Veliki Britaniji. V Londonu končuje doktorat, potem pa se bo vrnila v rodni Šumen in se posvetila izobraževanju mladih.
Marta je živela v Barceloni. Odločala se je med študijema arhitekture in novinarstva ter se odločila za slednjega. Ko je študij končala, ji novinarstvo ni prineslo zadovoljstva.
Zapustila je Barcelono in se preselila v dokaj nepoznano špansko regijo Cuenca, kjer je odprla socialno podjetje za hendikepirane ljudi, ki delajo in ustvarjajo z lesom.
Danes ima v regiji že štiri socialna podjetja in kreativno razvija dejavnost z lesnimi izdelki.
Druščina je še vedno na počitnicah na Hrvaškem. Melissa je živčna, ker jo bo obiskala njena agentka, lastnica hiše, v kateri letujejo, in ves dan kuha večerjo njej v čast. Nick prizna Frances, da je še vedno zaljubljen v Melisso. Frances je pretresena nad to izjavo. Nick se ji nerodno opraviči.
CONVERSATIONS WITH FRIENDS / Velika Britanija, ZDA / 2022
V glavnih vlogah: Alison Oliver, Sasha Lane, Jemima Kirke, Joe Alwyn
Scenarij: Sally Rooney, Alice Birch, Mark O'halloran, Meadhbh Mchugh, Susan Soon He Stanton
Režija: Lenny Abrahamson, Leanne Welham
Igrano-dokumentarni film Ivan in Karla odpira pogled na razmerje med pisateljem Ivanom Mrakom in njegovo ženo kiparko Karlo Bulovec.
Predstaviti Mraka ni mogoče, ne da bi predstavili njegove zavezanosti Bulovčevi, ki je svoje ozkosrčne sodobnike razburjala tako s popolnim umetniškim talentom kot tudi s tem, da je več kot polovico svojega življenja prehodila z Mrakom.
Seveda velja tudi obratno. Tudi Karlino življenje se nam odkrije kot celota samo, če si vzamemo pravico pogledati skozi Mrakova očala. Njuno sobivanje je bilo hkrati tudi medsebojno umetniško oplajanje skozi najbolj liričen medij: ljubezen.
Kje so presečišča, kjer se dotikata drug drugega? Kje so odtujenosti in hladni dnevi samote? Zakaj bežita in se vedno znova vrneta? Ustvarjalci filma smo iskali odgovore na ta vprašanja in se znašli na produ hudournika, ki vztrajno odplavlja: smeh in jok, moč in šibkost, goloto in zakritost.
Karla Bulovec: »Je to hudič v meni. Bog mi pomagaj! Razrvana in divja, da prav nikjer in v ničemer ne najdem miru, niti za trenutek, pa si ga tako želim. Vsak moment moram imeti spremembe.«
Ivan Mrak: »Moški princip je prevladujoč pri Karli tako kot pri meni, zato se nikakor ne znajdeva v vsakdanjosti. V naju se nista iskali dve polovici, presenetljiva celost se je zgroženo prepoznala v nedoumljivi celosti. Tako sva postala brat in sestra – a tako, kot v pradobi, ko incest še ni bil bogoskrunstvo.«
Na koncu zgodbe se nismo vprašali, kako je Ivan Mrak prenesel samoto po Karlini smrti. Če si dva človeka pomenita toliko kot sta si pomenila ona, je odhod enega izmed njiju preostalemu nezasuta jama.
Bila sta drugačna in predvsem svoja. Filmsko pripoved je režirala Alma Lapajne.
