Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Sinoči se je začel festival Julij v Portorožu. Otvoril ga je Denis Jašarević, bolj znan kot Gramatik, ki se je po več letih koncertiranja v tujini vrnil na domače prizorišče. V Ljubljani smo obiskali mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, bili smo na koncertu Mariborskega komornega orkestra, ki je krstno izvedel delo skladatelja Roberta Kampleta, več pa boste izvedeli tudi o dražbi Tizianove slike Počitek v Egiptu, ki je od nastanka v 16. stoletju zamenjala številne lastnike in je ocenjena na 25 milijonov funtov.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Poletna jutra imajo poseben čar, najlepša pa so v družbi oddaje Dobro jutro!
Tudi v prvih poletnih dneh vam ustvarjalci oddaje ponujajo številne svetovalne, izobraževalne, razvedrilne in informativne vsebine. Skupaj bomo raziskovali teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi in vam ponudili številne koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja. Z vami smo v živo vsak delovnik med 7. in 9. uro.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Kdaj in zakaj je Žiga prvič pomislil na samomor? Kaj ga je gnalo, da si je poskusil vzeti življenje in zakaj si to še vedno želi? Kako razumeti samomor bližnjega, ki si ga imel rad? Kako Anja živi s to izkušnjo in kaj vse je pretrpela?
V Sloveniji je v zadnjih letih povprečno letno število samomorov okoli 400. So resničnost, ki ne bo izginila, če jih odmislimo ali o njih ne govorimo. Odkritim, bolečim in iskrenim izpovedim in razmišljanju o samomoru, stigmi, vzrokih in posledicah se poleg tistih, katerih življenje je zaznamoval samomor, in njihovih bližnjih pridružujta tudi strokovnjaka, psihologinja dr. Saška Roškar in psihiater dr. Borut Škodlar. Scenarij je napisala Milica Prešeren, režirala je Alma Lapajne.

Film Samomor je del dokumentarne serije Posebne zgodbe. Ta daje glas tistim, ki jih pogosto ne slišimo in ne vidimo, a bi jih morali, zgodbam in ljudem, ki ne govorijo le o sebi, temveč so tudi ogledalo našega časa in družbe, držati pa ji ga pomagajo strokovnjaki. Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.

V Sloveniji katoliški škofje konec junija posvetijo nove duhovnike. V mesecu Srca Jezusovega, spomina na njegovo ljubezen do človeka, duhovniki obhajajo jubileje. Spomnili se bomo nekaterih, ki zaznamujejo naš prostor na poseben način: zlatomašnik Mihajlo Hardi, Bogu posvečeni iz Preddvora, prošt Janez Gril.
V poletnih dneh si mora vsak od nas nabrati novih moči za jesenske izzive. Za otroke bomo v odprli nahrbtnik z zanimivimi književnimi deli. Odrasle pa povabili na Delavnice molitve in življenja, v kulturno-duhovno središče Pirana in k oživitvi zakona. Kaj v poltenih dneh res ne sme manjkati, prisluhnite gostji v studiu, Marjeti Bec iz Družine in Življenje.

Gluhoslepota pomeni hkratno okvaro vida in sluha, zato gluhoslepe osebe potrebujejo posebne prilagoditve v vsakdanjem življenju, tudi za sporazumevanje. Zadnji teden junija je po vsem svetu teden Helen Keller, gluhoslepe ameriške pisateljice in borke za pravice gluhoslepih. Zato smo v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini pod drobnogled vzeli predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih, ki ga je pripravilo in v javno obravnavo vložilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na predlog je prispelo 24 pripomb iz različnih organizacij, ki opozarjajo na neusklajenost z zakonom o osebni asistenci, neustrezen kriterij ugotavljanja gluhoslepote in tudi diskriminatornost.

Nove zgodbe tedna. Tednik tudi poleti ne počiva. Vabljeni v našo družbo vsak ponedeljek malo čez 21. uro.
Neskončne vrste pred upravno enoto na Tobačni v Ljubljani: so stavkajoči uslužbenci za talce vzeli ljudi?
Ali na kmetiji Brinjevka res ustrahujejo zaposlene, ljudi s posebnimi potrebami? Kdo bi moral zaščititi najbolj ranljive?
Sežigalnice kljub opozorilom zdravnikov in okoljevarstvenikov prihajajo tudi v Slovenijo: kaj bo z našim zdravjem?
Nostalgično slovo stare, utrujene lepotice: Drama SNG Ljubljana je po več kot 100 letih dočakala temeljito prenovo.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

»V temi(ni) senc«, Boris Čok

Boris Čok je spiritus agens Slovenske rodnoverske skupnosti »Otroci Triglava«. Pred leti je izdal knjigo z naslovom »V siju mesečine«, ki jo je posvetil staroverski dediščini na območju vasi Lokev in Prelože. V novi knjigi z naslovom »V temi(ni) senc« pa je zbrano ljudsko izročilo o staroverstvu na Krasu, pa tudi širše po Sloveniji in zamejstvu.

A Barangolások adásában az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban a Vasi-Hegyhát és a Tokaj vidéki gasztrotúra című epizódot láthatják.

V oddaji Potepanja si lahko s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! ogledate epizodi z naslovom Vasi-Hegyhát in Okusi Tokaja.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Zasavje je bilo nekoč zelo zaznamovano z rudarstvom. Posebnost te regije so bile med drugim tudi rudarske kolonije. Muzej v Trbovljah jih predstavlja kot pomembno kulturno dediščino, ki v postrudarski dobi pripoveduje o prepletanju vsakdanjega dela in življenja rudarjev v preteklosti.

Iztok Sitar je risar stripov, ilustrator in karikaturist. Teme, ki jih obravnava, so večinoma ogledalo družbe. Svoje zanimanje pa zelo posveča tudi raziskovanju zgodovine in teorije stripa.

Severno in vzhodno od Ljubljane je še živa pečarska obrt. Viri pravijo, da naj bi imela ta v okolici Lukovice skoraj 200-letno tradicijo. Pri Avbljevih še izdelujejo pečnice tudi ročno, pečejo pa jih v zidani komorni peči na drva.

Železniški muzej je nastal pred štirimi desetletji. Svoj prostor je dobil na mestu nekdanje ljubljanske kurilnice. Obiskovalec muzeja lahko spozna delovanje železnice, zbirko starih parnih lokomotiv in številnih apartur ter orodij, ki so danes pomembna tehnična dediščina.

Smaragdna reka Soča je izjemen naravni biser slovenskega alpskega sveta, ki s svojo značilno zelenomodro barvo, brzicami in tolmuni očara prav vsakogar. Prečka jo kar nekaj znamenitih mostov z bogato zgodovino.

Janez Pipan, dolgoletni gledališki režiser in direktor ljubljanske Drame, poznavalec gledališča in Marjana Ravnjak, novinarka posvečena gledališču, bosta ob Mednarodnem dnevu gledališča govorila o tem, kakšna je vloga gledališča v digitalno vznesenem svetu danes, zakaj nas gledališče poveže s koreninami, nam pokaže ogledalo in iz nas izvleče vse skrivna hrepenenja.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Ko je Duba Sambolec študirala na ljubljanski ALU, se je profesorjem uprla tako, da je ustvarila hiperrealistične kipe snažilke Ančke in ekonoma Martina. Nato je spoznala bitumen in ga v svojih skulpturah kombinirala z medenino in konjsko žimo. V osemdesetih je ustvarjala čutne prostorske instalacije. Ko se je po dveh desetletjih poučevanja na Norveškem vrnila v Slovenijo, so njeni objekti pripotovali v velikanskih lesenih zabojih, ki jih je sama izdelovala skoraj eno leto. Posvetila se je obnavljanju kipov iz začetnega obdobja njenega ustvarjanja.

Slovence v Italiji so lani obiskali tako rekoč vsi najvišji politični predstavniki matične domovine. Odnosi med državama so odlični, pravijo politiki, a predstavniki narodne skupnosti si morajo v vsakodnevnem življenju še vedno vztrajno prizadevati za spoštovanje svojih pravic. Manjšina je dragocen most v čezmejnem gospodarstvu, žal pa na to njeno vlogo pozabljajo snovalci programa Evropske prestolnice kulture. Tako kot doma so tudi Slovenci v Italiji politično razdeljeni, a združeni v predanosti slovenski kulturi, ohranjanju običajev in športu. Njihova vztrajna pripadnost bo z mlado tržaško jadralko zastopana celo na olimpijskih igrah.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Nika stoji pred življenjsko dilemo z dolgoročnimi posledicami. Odloči se, da bo udobje zlate kletke zadnjih sedemindvajsetih let ne glede na posledice zamenjala z iskanjem resnice in pravice. Iz ugledne pravne pisarne se preseli v preprosto in srčno okolje majhne družinske odvetniške pisarne Zajc, kjer ostareli samohranilec in oče Jože v skrbi za svojega avtističnega sina prestaja zdravljenje raka.

Niki se pred očmi ruši celotni svet, ki ga je poznala do sedaj. Razkritja so neprijetna družinska popotnica tudi za sodnico Majdo, Nikino mamo, ki mora z možem Edom razčistiti nekaj dejstev iz preteklosti. Nika je na poti odstiranja tančic vse bolj sama. Stari svet laži zamenjuje za novi svet bolečih resnic. A Nika se ne da. Njeni motivi so boleči, a zdravijo. Postaja dobra prijateljica avtističnemu Sebastijanu, rešuje na smrt bolnega odvetnika Jožeta Zajca in na koncu tunela se prižge veliko upanje in motivacija.

Zgodba izvorno tržaške levičarske družine Bordon je nekaj posebnega. Pripoveduje jo leta 1932 v Ljubljani rojena Božena Bordon, ki s svojo resnicoljubnostjo gledalca posebej pritegne. »Politika je uničila našo družino,« poudarja gospa Božena. Iz Trsta so morali zbežati, potem ko je oče, ogorčen nad zažigom Narodnega doma, zažgal italijansko zastavo.
Kot številnim drugim primorskim emigrantom, ki so se pred Italijani umaknili v Jugoslavijo, jim je trda predla. Živeli so zelo skromno. Politično aktivna sta bila starejša brata, leta 1915 rojeni Rado in pet let mlajši Dušan: »Rado je bil bolj umirjen. Dušan je bil pa … on je verjel v Sovjetsko zvezo, s tem smo bili ... Jaz sem mislila, da je Stalin bog.« Bila sta zelo bistra, Dušan je študiral romanistiko, Rado pa ruski jezik in pravo. Oba sta bila aktivna v komunističnem gibanju in na protivladnih demonstracijah, ki jih je pogosto podpirala Kominterna. Dušan je bil celo med ustanovitelj Društva prijateljev Sovjetske zveze, prav on je k sodelovanju pritegnil Karla Destovnika.
Kmalu po okupaciji leta 1941 so okupatorji oba brata internirali v Italijo. Tam sta malo pred kapitulacijo Italije zbežala iz zapora in ustanovila 24. garibaldinsko brigado Pio Borri. Dušan je postal tudi njen prvi politični komisar. Leta 1944 so v kraju Caprese Michelangelo fašisti njegovo brigado presenetili in Dušana Bordona v boju smrtno ranili. Prav letos mu bodo italijanski antifašisti postavili spomenik.
Rado je vojno preživel, v Ljubljano je prišel v zmagovitem sprevodu in kot kulturnik prvi spregovoril na Radiu Ljubljana. Bil je književnik, prevajalec in vsestranski kulturni delavec, ki pa je izkusil tudi zapore novega režima, iz katerega se je pogosto norčeval. Zanimiv je pred tem tragičen prizor, ko Rado in Božena opazujeta ujete in pretepene domobrance na poti v smrt in jim Rado kljub nasprotovanju stražarja prinese vodo.
Mlada Božena je verjela v komunizem in Stalina, kot jo je učil režim: »Potem pa pride informbiro. Jaz sem bila v delovni brigadi, mislila sem, da gradimo socializem. In opolnoči so nas nagnali ven in nam povedali, da zdaj pa s Stalinom nismo več prijatelji. Ne moreš razumeti, še včeraj je bil bog, danes je pa baraba. Ja to ne gre. Kaj pa je narobe zdaj s tem Stalinom. Jaz sem bila čisto indoktrinirana.« Družina je potem spregledala in do režima vzpostavila distanco. Božena je končala študij in delala v bolnišnici na rentgenu. Izjemno zanimiva je bila njena izkušnja, ko je v petdesetih letih delala v bolnišnici v Veliki Britaniji. Veliko in rada je inštruirala angleški jezik ter bila uspešna tudi pri tistih, nad katerimi so drugi že obupali.
Boženino pričevanje, od neomajne vere v komunistično ideologijo do spoznanja resnice in Svetega pisma, ki ga ob koncu pričevanja prime v roke, je hkrati prispodoba življenja preizkušene Slovenke, Primorke in Ljubljančanke, ki pri svojih 92 letih preseneti s čilostjo ter veselim značajem.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.