Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na FeNS-u so začeli najbolj uspešni glasbeniki. FeNS-a se je v vseh letih udeležilo že več kot 1.500 izvajalcev z več tisoč spremljevalci in podporniki …,
med najbolj uspešnimi pevkami, pevci, skupinami so Tinkara Kovač, Eva Černe, Ajda Stina Turek, Lea Sirk, Aleksandra Čermelj, Ylenia Zobec, Eva Boto, Sara Briški Cirman – Raiven, Brigita Šuler, Nastja Gabor, Ditka Čepin, Siddharta, Kingston, Nude, Tina Marinšek (s skupino Ultra), Lara Baruca, Alya, Polona Furlan, Andraž Hribar, Monika Pučelj, Pika Božič, Botri, Foxy teens … Na FeNS-u sodelujejo mladi glasbeniki iz Slovenije, Srbije, BiH, Makedonije, Hrvaške, Črne Gore, Italije, Madžarske, Bolgarije, Rusije, Belorusije, Kazahstana, Ukrajine, Romunije, Malte, Izraela, Latvije, Litve, Estonije …
Zgodbo je navdihnilo brskanje po zgodovini Maribora, a lahko bi se dogajala v kateremkoli mestu. Jakob je fantič kot vsak drug, v vseh časih. Podi se po mestnih ulicah leta 1532 ali danes. Otrok je vedno otrok. In golobi so prebivali v mestih nekoč in prebivajo danes. Razlika je le v tem, da so nekdaj na mesta prežale drugačne nevarnosti. Jakob iz leta 1532 je deček, ki s pomočjo prijatelja goloba reši mesto pred Turki. Ob zgodbi mesta pa spoznamo, kako lahko deček in golob postaneta zaveznika ter kako pomembna sta pogum in prijateljstvo.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Az adás tartalma:
- február 21-e az anyanyelv nemzetközi napja;
- Dirnbeck Ferenc alsólendvai plébános latin nyelvű imakönyve;
- alkalmi kiállítás az egészség témakörében;
- Köztünk élnek: Dulics Margit kosárfonó népi iparművész.
Vsebina oddaje:
- 21. februar je mednarodni dan maternega jezika;
- latinski molitvenik dolnjelendavskega župnika Ferenca Dirnbecka;
- priložnostna razstava na temo zdravja;
- Med nami živijo: umetnica ljudske obrti v pletenju košar Margit Dulics.
Vabljeni k ogledu.
Posavski obzornik je oddaja, ki predstavlja življenje Posavja, natančneje štirih občin: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica. V njej so skozi različne prispevke predstavljeni raznovrstni dogodki, delo različnih društev in posameznikov ter lokalne posebnosti, ki jih nikoli ne zmanjka.
Vabljeni k ogledu.
Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.
Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Na začetku oddaje vas vabimo v Monošter, kjer sta obe krovni organizaciji Slovencev na Madžarskem z mladinsko predstavo »Iz sveta porabskih pravljic ...« skupaj obeležili praznik slovenske kulture.
Pet let je minilo od smrti prekmurskega novinarja, pisatelja in pesnika Ernesta Ružiča, ki je štiri desetletja poročal o prizadevanjih porabskih Slovencev. V Slovenskem domu so se ga spominjali z recitalom iz zadnje, posthumne zbirke.
Za konec vas vabimo na Gornji Senik, kjer so že tretjič obudili skupno zimsko opravilo lupanja bučnih semen. Stara šega je pritegnila vse generacije domačinov, ki so med veselim delom tudi zapeli.
V digitalnem svetu, v katerem so podatki dragocenejši od zlata, prežijo nevarnosti, ki jih mnogi niti ne opazijo. Kaj so kibernetski napadi, kdo so njihove žrtve in kako se pred njimi zaščititi? V oddaji Kibernetska varnost, ki so jo pri predmetu ustvarili študentje magistrskega programa Medijske komunikacije na mariborski univerzi, razkrivamo resnične zgodbe žrtev, raziskujemo različne vrste napadov in prisluhnemo strokovnjakom, ki ponujajo rešitve. Odkrijte, kako zaščititi sebe in svoje podatke – ker digitalna varnost ni več izbira, temveč nuja.
Na FeNS-u so začeli najbolj uspešni glasbeniki. FeNS-a se je v vseh letih udeležilo že več kot 1.500 izvajalcev z več tisoč spremljevalci in podporniki …,
med najbolj uspešnimi pevkami, pevci, skupinami so Tinkara Kovač, Eva Černe, Ajda Stina Turek, Lea Sirk, Aleksandra Čermelj, Ylenia Zobec, Eva Boto, Sara Briški Cirman – Raiven, Brigita Šuler, Nastja Gabor, Ditka Čepin, Siddharta, Kingston, Nude, Tina Marinšek (s skupino Ultra), Lara Baruca, Alya, Polona Furlan, Andraž Hribar, Monika Pučelj, Pika Božič, Botri, Foxy teens … Na FeNS-u sodelujejo mladi glasbeniki iz Slovenije, Srbije, BiH, Makedonije, Hrvaške, Črne Gore, Italije, Madžarske, Bolgarije, Rusije, Belorusije, Kazahstana, Ukrajine, Romunije, Malte, Izraela, Latvije, Litve, Estonije …
SETVENI KOLEDAR IN SETEV PARADIŽNIKA
V drugi polovici februarja pričnemo sejati paradižnik za vzgojo lastnih sadik. Pri tem ni treba kupovati setvenih zabojčkov, pomagamo si z embalažo, ki ostane pri nakupu hrane. Tudi v tovrstnih zabojčkih Fanči Perdih priporoča setev po vrsticah. Če se odločimo za setev v platoje, pa izberimo "solatne", ti so razdeljeni na enote, ravno prav velike za vzgojo paradižnika. Ob tem še koledar vrtnih opravil za teden od 22. do 28. februarja.
VZGOJA S POMOČJO RIB
Akvaponika ni novost, razvila se je iz plavajočih otočkov, na katerih so pridelovala že stara ljudstva. Obiskali smo Prekmursko vzorčno kmetijo. Tudi tam so pred nekaj leti uredili rastlinjak, v katerem gojijo zelenjavo s pomočjo rib. Vodo, obogateno z raztopljenimi iztrebki rib, so speljali do stolpičev s solatnicami, jagodami, kapucinkami...
REZ NAŠIJA
V Vanesovih vrtnih nasvetih opravljamo zimsko rez sadnega drevja. Vanes Husić se je odločil za naši, 15 let staro hruško, ki jo vzdržuje v obliki vretena. Z zadovoljstvom pove, da ga vsako leto razveseli z sočnimi sadeži. Obrezovati prične na vrhu, nato se postopoma spušča do najnižjih vej.
ZRELO OKRASJE
Med zimsko lenobnostjo narave lahko opazimo čudovite ostanke pretekle cvetoče sezone. Posajene v gost nasad so hortenzije z zrelimi socvetji oblikovale zanimivo zimsko kuliso.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsak petek ob 18.05 na prvem programu Televizije Slovenija.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Januarja je minilo 70 let od ustanovitve Pomurskega muzeja Murska Sobota, ki so ga generacije predanih sodelavk in sodelavcev razvile v sodobno muzejsko ustanovo, ki se posveča dediščini obeh bregov Mure pa tudi Porabja in drugih bližnjih okolij. O utripu sedanjega trenutka pa tudi o viziji Pomurskega muzeja Murska Sobota bomo govorili z direktorjem dr. Branko Kermanom, sicer arheologom s čutom tudi za novejša zgodovinska obdobja sveta ob Muri …
Izvirna indie pop-rock, funk & fusion zasedba.
Kaj imata skupnega zgodovina feminizma in oblikovanje? Bienale oblikovanja nas popelje v svet floriografije in steganografije, kriptiranih cvetličnih sporočil, ob katerih odkrivamo, da je jezik rož pravzaprav jezik žensk. Komodifikacija oziroma popredmetenje žensk v preteklosti pa postane primer za analizo komodificirane družbe, v kateri podoba vse bolj prevladuje nad vsebino.
Neveljaven email naslov