Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

V infrastrukturnem centru Kmetijskega inštituta Slovenije na Ptuju so pripravili predstavitev poskusov z zelenjadnicami. Na nove pristope pri pridelavi in trženju zelenjave so opozorili tudi na strokovnem srečanju na Vranskem. Obiskali smo Nacionalni inštitut za biologijo, kjer opravljajo najsodobnejše raziskave viromov rastlin. Z mag. Marjanom Dolenškom se pogovarjamo o varnosti otrok na kmetijah.

Obiskali smo 11 letno Vito in njeno družino, ki skrbi za 3 mačke, Vita pa obožuje tudi konje. Svetujemo, kako v vročih dnevih poskrbeti za pse. Družili smo se z velikim ljubiteljem živali in spoznali tudi njegovega Arturja, vestfalskega brak jazbečarja, ki mu je ob upokojitvi pomagal nazaj v formo. Predstavljamo skobca. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu.
navrtu@rtvslo.si

V petek, 3. septembra 2021, je potekal 52. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2021. Gre za najstarejšo in najuglednejšo prireditev te vrste v Sloveniji. Za Orfejeve nagrade se je potegovalo 12 izbranih ansamblov, ki jih je v finalni večer uvrstila strokovna žirija.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Kakšni so nogometni triki in pravila ter na kakšne načine lahko vratar ubrani žogo? Nogometni nasveti bodo v kriškrašnem kvizu o Elminu in Eriku kar deževali. Spoznajte nogometna navdušenca, ki namesto na igrišču igrata kar na obali, ob morju. Vse lepo in prav, dokler jima žoga ne uide? Uganete, kam? Na cesto ali v morje? Odgovor poiščite v terenskih prispevkih. Naj se kviz začne!

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje.Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Slovenska vlada je že junija lani letošnje leto razglasila za leto generala Rudolfa Maistra. Prav letos bo minilo 150 let od rojstva in 90 let od smrti generala in pesnika, ki je hkrati ena najpomembnejših osebnosti slovenske zgodovine 20. stoletja. Kaj prinaša Maistrovo leto ? O tem bomo govorili z magistrico Lučko Lazarev Šerbec, predsednico Zvede društev generala Maistra, Alenko Juvan iz Medobčinskega muzeja Kamnik, Alešem Arihom, predsednikom Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra v Mariboru in zgodovinarjem dr. Gregorjem Antoličičem, znanstvenim sodelavcem ZRC SAZU in docentom, za predmetno področje Novejša in sodobna zgodovina na Filozofski fakulteti v Mariboru.

Velikonočni otok že od nekdaj buri domišljijo raziskovalcev in arheologov predvsem zato, ker stoji na njem več kot 600 kamnitih skulptur- kipov, ki so jih izklesali staroselci. Še dandanes ni dognano, kdo so bili tisti domačini, ki so se lotili orjaškega opravila. Nekateri pravijo, da so prvobitni prebivalci prišli na ta 117 kvadratnih kilometrov velik otok iz Peruja, drugi pa prisegajo na staroselce iz Polinezije. Zanimivo dejstvo je, da na otoku sploh ni dreves- tudi to je skrivnost- zakaj so jih namreč domačini posekali. Tudi vojne med dvema plemenoma dolgouhih in kratkouhih so se odvijale v preteklosti in iz tistih časov izvira tudi ljudožerstvo. Vse to in lakota sta pripomogli, da je prebivalstvo skoraj izumrlo. Sredi devetnajstega stoletja jih je bilo namreč zgolj 800, danes pa tam živi 4500 ljudi. Na nekaj vprašanj je v filmu Skrivnost Velikonočnega otoka poskušal odgovoriti avtor Marjan Šrimpf.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Tokratni pripovedovalec Spominov Vladimir Bertoncelj je bil rojen leta 1932 v vasi Vaše pri Medvodah. Njegovo otroštvo med Vašami, Medvodami in Goričanami ter življenje njegove številne družine je zelo zaznamoval čas druge svetovne vojne. Po vojni je kot strojnik, vzdrževalec strojev, najprej delal v medvoški tekstilni tovarni, potem pa so vse še samske delavce iz tovarne napotili na delo v Titove zavode Litostroj v Ljubljani, ki so jih prav takrat gradili in zagnali prvo proizvodnjo. Litostroj so poleg zaposlenih delavcev in mojstrov, ki so tja prihajali na delo od doma, gradili nemški ujetniki in slovenski politični zaporniki, ki so bili ves čas nastanjeni na gradbišču, nadzorovanem ter strogo zavarovanem z bodečo žico in stražnimi stolpi. V Litostroju je Miro Bertoncelj delal do upokojitve in bil na njihovih gradbiščih elektrarn po vsem svetu. Po upokojitvi se je ves posvetil družbenopolitičnemu delu in bil dolgo legendarni predsednik Zveze borcev Medvode.