Otroci decembra pišejo različnim dobrim možem, da jim prinesejo darila. Nekatera niso prav nič skromna, zato so se letos dobri možje odpravili na počitnice.
Pisma, ki so jih napisali otroci so ostala na policah, kjer so jih položili. Ne vedo kaj se je zgodilo. Povprašat gredo Ribič Pepeta, če morda on kaj ve, kje so dobri možje. Seveda ve, saj je dobil razglednico junakov, Miklavža, Božička in Dedka Mraza, ki veselo počitnikujejo na tropskem otoku.
Kdo bo letos nosil darila? Bodo prekinili počitnice in šli na pot okoli sveta?

V hiši na obrobju mesta vodijo obokana vrata v klet. V njej je veliko skladišče, v katerem ima svoje gnezdo na moč zanimiva druščina: sedem otrok in dva odrasla lumpa. Preživljajo se z zbiranjem starin, ki jih urejajo in prodajajo za majhne denarce. Pravzaprav so glasna in vesela druščina, ki ji na prvi pogled prav nič ne manjka … Toda – včasih bi bilo lepo, če bi bilo njihovo gnezdo malce pospravljeno, če bi jim kdo očistil in pokrpal oblačila in skuhal kaj slastnega … Načrt, ki se jim porodi, je naravnost osupljiv.

Nedeljsko kosilo, goveja juha, narodno-zabavna glasba in frajtonarica – tipično slovensko, stereotipno slovensko. Koliko in v čem je harmonika, sicer po svetu razširjen inštrument, zares naša, posebna, kako o njej razmišljajo in kaj nanjo igrajo, ustvarjajo, bodo v besedi, sliki in z glasbo govorili naši uveljavljeni harmonikarji. Janez Dovč, Sašo Avsenik, Marko Hatlak in Miha Debevec s svojimi glasbili vstopajo v za harmoniko (ne)tipične, različne glasbene zvrsti, od ljudske in narodno-zabavne do klasične in pop glasbe. S svojo tehtno, strokovno besedo pa bo harmoniko v širši kontekst časa in družbe postavil antropolog in etnolog prof. dr. Rajko Muršič.
Scenaristka Milica Prešeren, režiserka Urška Žnidaršič, direktor fotografije Aleš Živec, montažer Martin Kastelic.

Tudi petkova jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Ob petkih vam podajamo ideje za izlete po Sloveniji, preverjamo setveni koledar ter vam skupaj z našimi kuharskimi mojstri ponujamo ideje za kosila. Delimo tudi gospodinjske nasvete, v posebni rubriki pa sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!

Ultramaraton Badwater po ameriški Dolini smrti velja za najtežjo tekaško preizkušnjo na svetu.
Predvsem zaradi izredno visokih temperatur, ki se poleti povzpnejo čez 50 stopinj Celzija. Tja sta se julija letos odpravila slovenska tekača Mirko B. Miklič in Marko Femc. Bila sta med stotimi povabljenimi tekači z vsega sveta.
Mirko B. Miklič se je tekme udeležil drugič, zaradi vročinskega udara je lani odstopil na polovici proge. Na razbeljeni cesti mu je letos pomagal spremljevalni tekač Luka Videtič. Marko Femc se je tekme udeležil prvič, v letu, ko praznuje abrahama.
Mirko B. Miklič in Marko Femc sta poleg Dušana Mravljeta doslej edina udeleženca iz Slovenije. Kako sta se spoprijela z 217 km dolgo traso od najnižje točke severne poloble (86 m pod morjem) do vrat na najvišjo ameriško goro Whitney (2548 m nad morjem) smo zabeležili v dokumentarnem potopisu Dolina smrti – Skupaj do konca.

Novo stanovanje v eni od ljubljanskih sosesk je bilo na začetku podaljšane tretje gradbene faze, ko se je arhitektka lotila načrtovanja končne ureditve in opreme. Imela je odprte možnosti, zato je lahko prisluhnila mnogim željam naročnikov ter celo uresničila zahtevno nalogo, kako v stanovanje umestiti kamin, kljub temu, da njegova vgradnja v osnovi ni bila predvidena.
V jedru srednjeveškega mesta, kjer vsaka ulica diši po zgodovini, se skriva stanovanje, ki je postalo ne le dom, temveč zgodba o prenovi in spoštovanju preteklosti. Ko je arhitektka prvič vstopila vanj, so jo očarala velika polkrožna okna, skozi katera je pronicala svetloba, ter duh umetnikov, ki sta tu ustvarjala. Kljub temačnosti in starinskemu šarmu je takoj prepoznala potencial in v njem zasnovala svoj novi dom.
Leto pa zaključimo na Štajerskem. Več kot 160 let stara hiša v občini Lovrenc na Pohorju govori v jeziku obokanih stropov, starinskega pohištva in toplih peči, ki prebujajo spomine na preteklost. Tu se čas upočasni, notranji mir pa dobi otipljivo obliko.

Špela Strašek prihaja iz Celja, po izobrazbi je sociologinja, ima rada zgodovino, zlasti zgodovino oblačilne kulture, po poklicu pa je – klobučarka. Klobučarstvo je obrt in umetnost, ki jo v Sloveniji pozna in v njej ustvarja zelo malo mojstrov, naša sogovornica pa je zaslužna, da je postalo del nesnovne kulturne dediščine Slovenije.