Baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač sta na Ljubljanskem gradu pred televizijskimi kamerami predstavila Ciganske melodije češkega skladatelja Antonína Dvořáka. Skladatelj je leta 1880 izbral sedem besedil iz zbirke pesmi Adolfa Heyduka in jih uglasbil v duhu češkega glasbenega izročila z nekaterimi vplivi romske glasbe. Romsko življenje je bilo v času avstro-ogrske vladavine na Češkem simbol neodvisnosti, upora in osvoboditve od strogega meščanskega življenja.

Izvajalca v poustvarjalnem duu uspešno sodelujeta že več let. Matjaž Robavs je končal študij solopetja na Univerzi za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju. Specializiral se je prav za interpretacijo samospevov in oratorijev. Kot uveljavljen operni pevec nastopa na domačih in tujih odrih. Andreja Kosmač je z odliko diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak. Pozneje se je izpopolnjevala in se specializirala predvsem za igranje komorne glasbe. Sodeluje v številnih zasedbah z vrhunskimi domačimi in tujimi glasbeniki.

V prostranem grajskem parku, ki obdaja baročni dvorec v Beltincih, je vnovič zaživel eden od najstarejših folklornih festivalov na Slovenskem. Ob praznovanju 50-letnice festivala so bili v program uvrščeni številni dogodki, med drugimi koncert, ki je bil pripravljen v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija. Z domiselnim prepletom pesemskega in godčevskega izročila so se predstavili Marko banda, Zvezdana Novaković, Grlenice, Duo Miro Božič in Benjamin Barbarič, Gugutke, Ljudski pevci Kulturno-umetniškega društva Anton Mlačnik Luče in Beročka. Režiser: Aljaž Bastič

Mlada družina se je odločila za nakup atrijske hiše, zgrajene v poznih sedemdesetih letih. Gre za kakovostno gradnjo z opečnato fasado v duhu skandinavske arhitekture. Hišo je zgradil in nekoč tu s svojo družino tudi živel arhitekt Franc Kvaternik, ki je tloris hiše dobro premislil. Bivalne navade ter potrebe pa so se od takrat precej spremenile, zato je bil po slabega pol stoletja čas za temeljito prenovo.
Na nekoč praznem podstrešju klasicistične stavbe ob Dravi je zaživela svetla in mladostna mansarda. Prenova ne predstavlja zgolj domiselne rešitve za izrabo prostora pod streho, temveč tudi poklon arhitekturni dediščini in mestnemu utripu. Takšni posegi mestu vračajo življenje, stanovalcem pa prinašajo višjo kakovost bivanja.
Na vrsti je tretji del prenove blokovskega stanovanja, ki šteje skoraj 50 let. V prejšnji oddaji smo spremljali zamenjavo inštalacij, ki so v starih stavbah lahko velik izziv. Ker je stanovanje majhno, pa je bil izziv tudi to, kako ga prostorsko načrtovati, da bo nudilo čim boljšo kakovost življenja. Predstavimo, kako je arhitektki uspelo izkoristiti dobesedno vsak centimeter.

Oddaja Migaj z nami. Oddaja o razgibanem življenju, v katerem migajo vsi, mladi in stari, navdušeni rekreativci in vrhunski športniki. Oddaja nastaja pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije.

V tokratni oddaji primerjamo zadnjo generacijo izredno priljubljenega Volkswagnovega passata s volkswagnom ID.7 tourer, torej z enako velikim karavanom, ki pa ga poganja elektrika.
Nato se po dirkališču na Mallorci zapeljemo z malim električnim alpinom, ki skuša vzbuditi enake občutke, kot jih je pred 40 leti renault 5 turbo. Statično pa smo spoznali še enega alpina, ki naj bi bil lahkoten v vožnji, pa čeprav ima električni pogon in prostora za štiri potnike; recept naj bi bil v programski opremi.
Za konec se z avtom zavrtimo po ledu; skupaj z umetnostnimi drsalci se namreč že začenja ogrevanje pred milanskimi zimskimi olimpijskimi igrami. Suzuki je namreč na ledu predstavil svoj prvi električni terenski avto: e-vitaro.

KISANJE REPE
Ko se dnevi skrajšajo in ohladijo, je po izročilu prednikov naša prehrana temeljila na fermentiranih živilih. V vsaki hiši so nekoč kisali zelje ali repo, da so pozimi pojedli dovolj hranil in ohranili odpornost. Kako preprost je postopek kisanja, pokaže Sebastjan Lipar.
REZ VRTNIC PRED ZIMO
Zagotovo marsikdo pred letošnjim prvim snegom, ki smo ga nedavno doživeli v večjem delu države, ni uspel pravočasno porezati vej na vrtnicah. Peter Drešar pokaže, katere veje in kje jih prikrajšujemo, da te junijske lepotice novo sezono dočakajo brez polomljenih vej.
TELOHI POPESTRIJO ZIMO
Branka Valner tokrat pozornost namenja zimskim kraljem. Tudi tako bi lahko rekli telohom, ki so pozimi najlepši. S križanjem so te rastline postale večje in različnih nežnih barv.
ADVENTNI TRENDI IN VENČEK
Advent je pred vrati, a še je čas za izdelavo unikatnega dekorativnega venčka. Irena je z dr. Sabino Šegula raziskovala letošnje trende: od hladnejših in klasičnih tonov do najmodernejše barvne palete. Kaj je letos modno, si ogledamo v zadnji novembrski oddaji.

Dokumentarni feljton o oddajnikih, ki so nam v 20. stoletju omogočili pogled v svet iz domačih naslonjačev.

Oddajniki in (dobre) zveze je dokumentarna zgodba o velikih stolpih, parabolah in zanesenjakih, ki so jih gradili, sega v davno leto 1924, ko je Marij Osana v Ljubljani začel poskusno oddajati prek oddajnika, ki ga je na direkciji Pošte sestavil kar sam. Oddajniki so odigrali pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Med 2. svetovno vojno so omogočali delovanje ilegalne radijske postaje Kričač, sredi petdesetih let pa tudi javni televizijski program. Prelomen je bil 14. februar 1965, ko je začel na Krvavcu obratovati prvi televizijski oddajnik s poskusnimi oddajami. Prve oddaje v barvah smo lahko gledali leta 1966. Prav zato so oddajnike poimenovali »okno v svet«, saj je prek njih skozi televizijske zaslone prihajal svet v slovenske domove. Pomembno vlogo so odigrali tudi med vojnami, med drugo svetovno vojno so bili tarča nacističnih sil, v zadnji osamosvojitveni pa jugoslovanske armade. Ta je med 10 dnevno vojno napadla šest glavnih in najbolj pomembnih oddajnikov ter jih močno poškodovala. Vsak med njimi nosi svojo zgodbo. Bodisi zaradi zgodovinskega, strateškega ali kakšnega drugega pomena. Danes v času hitre digitalizacije se je njihova vloga spremenila in večina je že ugasnila. 100 odstotno deluje le še Krvavec in kmalu bodo oddajniki postali le še spomin nekega drugega časa.

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Človek, čas, svet … pravzaprav vse, kar nas obdaja, nosi v sebi svojo zgodbo.

Nekatere se razkrijejo, druge ostanejo za vedno skrite. Ob prebiranju ali gledanju teh zgodb se širi obzorje bralca, poslušalca in gledalca. Osnovni temelj dobre zgodbe je iskrenost, čistost, avtentičnost. Odsev mora biti jasen. Kmalu po rojstvu slovenske nacionalne televizije se je porodila tudi potreba po prikazovanju nečesa več od zgolj informacij. Potreba po slikanju zgodb življenja. Rodil se je Dokumentarni program Televizije Slovenija in v več kot pol stoletja dolgi dobi je pred kamero zaživelo mnogo dobrih zgodb.