Hokejisti Olimpije so v razširjenem avstrijskem prvenstvu gostili ekipo iz Celovca. Pred slovenskimi prvaki, ki mesta v končnici še nimajo zagotovljenega, je zadnji del rednega dela prvenstva, v katerem jih čaka še osem tekem.

Matej je eden tistih izseljencev, ki se jih je šele v zrelih letih polotila želja po iskanju priložnosti na tujem. Kot povod za migracijo je pred šestimi leti izkoristil potovanje svojega sina v Avstralijo, po koncu katerega je "preprosto" ostal tam. V tem času je opravil tečaj angleščine, nato pa pridobil številne certifikate in na koncu še diplomo iz poslovnih ved. Začel je, kot pravi, povsem na začetku oz. na dnu, za kar je potreboval veliko poguma. Zdaj dela v podjetju, ki se ukvarja z deratizacijo in dezinsekcijo (predvsem miši in termitov), prebiva pa v Buccanu, podeželski četrti mesta Logan blizu Brisbana, kjer si skupaj z ženo, petimi konji, dvema psoma, mačko in dvema panjema slovenskih (!) čebel z veseljem delita življenjski prostor tudi s številnimi divjimi živalmi.

Za slovenske rokometaše se je začel drugi del svetovnega prvenstva. V Zagrebu so se pomerili z Argentino, sledili bosta še tekmi proti Egiptu in Hrvaški, ki bosta odločali o tem, kateri ekipi bosta igrali v četrtfinalu prvenstva. Lov na končnico regionalnega tekmovanja so začeli tudi hokejisti Olimpije, ki jih do izteka rednega dela sezone čaka še osem pomembnih tekem. Kamniške odbojkarice pa so včeraj končale nastope v ligi prvakinj, v zadnjem kolu ligaškega dela tekmovanja so gostile ekipo iz Porta.

Davek človeške nepremišljenosti pri posegih v okolje nas vse bolj bremeni. Znanje o tem, kje graditi in kje sejati, da nas spremembe v okolju ne bi iztirile, je poslanstvo krajinskih arhitektov. Ko se sprejemajo odločitve v prid sobivanju z naravo, je mlajša generacija krajinskih arhitektov vztrajnejša in bolj inovativna, pojasnjuje Barbara Kostanjšek, krajinska arhitektka in mlada raziskovalka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Kakšna je vloga krajinskih arhitektov danes in kaj bi si želela, da bi bilo na tem področju v Sloveniji bolje urejeno, je z nami delila v tokratnih Kulturnicah.

"Zakaj spet kopljete po tem, a to sploh še koga zanima?!" so odzivi, ki se vrstijo ob peti obletnici začetka pandemije covida-19. Kot družba smo se šele izvili iz travmatične izkušnje, v katero nas je pahnil ta drobni virus, hkrati pa se vse bolj pogrezamo v sosledje novih izmenjujočih se kriz in stalno prisotne negotovosti. Nas lahko kolektivna izkušnja izpred petih let nauči kaj za prihodnje spoprijemanje s krizami in bolje opremi za življenje v negotovosti? S komunikatorko znanosti dr. Zarjo Muršič in filozofom dr. Tomažem Grušovnikom pretresamo odziv družbe, znanosti in medijev sredi nedavne pandemije.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Razmišljanja štirih različnih opazovalcev življenja.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija traja približno 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na preteklo dogajanje. Vsebinsko je zelo raznovrstna, saj zajema politiko, gospodarstvo, afere, zdravstvo, šolstvo in kulturo, ob koncu pa še petminutni športni prispevek.

Drogiramo se. Skoraj vsi, vsak po svoje. Eni z alkoholom in cigaretami, drugi z gandžo ali koko, tretji z gobicami in LSD-jem. Ne vemo pa dovolj o tem, kako zmanjševati tveganja pri uporabi. Kako pomagati prijateljici, ki ima bad trip. Kako zaznati, da so bratrancu droge začele narekovati življenje. Marko Verdenik je magister evropskih študij drog in alkohola in drogartovec. Neprofitna organizacija Drogart si prizadeva zmanjševati škodljive posledice drog in alkohola med mladimi. Informirajo, svetujejo in zagotavljajo psihosocialno pomoč, izobražujejo na raznih delavnicah. Njihovi projekti so za marsikoga sicer kontroverzni. Izvajajo namreč tudi testiranje drog. Marsikdo jih pozna s terena, z žurov, kjer na kraju samem pomagajo, so na voljo za pogovor, poskrbijo tudi za pripomočke za manj tvegano rabo.

Biatlonci in biatlonke sezono nadaljujejo v Anterselvi. Tekmovalni spored se je na italijanskem prizorišču svetovnega pokala začel z ženskim sprintom. Ob izkupičku slovenskega tabora se posvetimo še prvemu letošnjemu teniškemu turnirju za grand slam. V Melbournu sta bila danes odigrana ženska polfinalna dvoboja.

Drugi studijski album Ashlee Simpson I Am Me letos praznuje 20 let izida. Na njem najdemo uspešnici „Boyfriend“ in „L.O.V.E".

Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki vam da misliti.