Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Agitato za klavir Edvarda Griega, Parthia za pihala v F-duru Antonia Rosettija, Koncert za dve trobenti in orkester v C-duru, RV 537 Antonia Vivaldija, Pastorala za orgle, op. 19 Césarja Francka in Godalni kvartet v A-duru, op. 2, št. 1 Josepha Haydna.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predstavljamo Klavirski trio v D-duru, op. 70/1 z vzdevkom 'Duh' Ludwiga van Beethovna, ki ga izvaja Trio Arcadia.

Alojz Ihan, zdravnik in pesnik, je leta 1995 objavil knjigo pesmi z naslovom Južno dekle. V njej najdemo pesem z naslovom Večerja na Seni. Prestavi nas v Pariz, ki pa obiskovalca preseneti, ne s tistim, zaradi česar je tam, ampak s tistim, čemur bi se rad izognil? Morda.
Interpretira Maja Sever.

Na sporedu 'Španski ples' iz opere Kratko življenje Manuela de Falle v priredbi za violino in klavir Fritza Kreislerja, suita iz scenske glasbe k igri Svanevit, op. 54 Jeana Sibeliusa, Briljantna poloneza št. 2 v A-duru za violino in klavir, op. 21 Henryka Wieniawskega, Romunska rapsodija št. 2 v D-duru, op. 11 Georga Enescuja, Scherzo, valček za violino in klavir, op. 34 Petra Iljiča Čajkovskega, suita št. 2 iz baleta Dafnis in Hloa Mauricea Ravela, Šest antičnih epigrafov Clauda Debussyja in Koncert za altovski saksofon in orkester Henrija Tomasija.

Skladateljica sama večkrat navaja, da je bila za njen kompozicijski razvoj odločilna versko-kulturna raznovrstnost, ki jo je spremljala že od otroštva. Njen oče je bil Tatar, mama Rusinja. Rodila se je v Čistopolju, Tatarski avtonomni republiki Sovjetske zveze. Bila je vnukinja muslimanskega mule. V tridesetih letih 20. stoletja je bila verska toleranca v uradno ateistični Sovjetski zvezi tako nizka, da je očetu Gubajduline grozila zaporna kazen samo zato, ker je bil sin muslimanskega duhovnika. Sofija je imela judovskega učitelja, zelo hitro pa se je seznanila tudi z nemško glasbeno kulturo.

Oddajo namenjamo tržaški Slovenki Andrejki Možina, izvrstni skladateljici, pevki in violončelistki. Lani je v Trstu izšla antologija izbranih pesmi slovenskih pesnic v Italiji na knjigi in zgoščenki z naslovom Besede ne ubogajo več. Vse pesmi so objavljene v spremni knjigi z likovnimi deli Ivana Žerjala, na zgoščenki pa so uglasbitve Andrejke Možina in njene vokalne interpretacije ob spremljavi tria violončelistk Irene Ferro-Casagrande, Andrejke Možina in Carle Scandure. Poimenovale so se Violoncelli Itineranti.

Kako zmanjšati emisije toplogrednih in kislih plinov kot sta npr. ogljikov dioksid (CO2) in vodikov sulfid (H2S), ena od osrednjih onesnaževalcev v industrijski proizvodnji, in jih znati celo ponovno izkoristiti v proizvodnih linijah? V Reaktorskem centru Podgorica blizu Ljubljane so v okviru evropskega projekta E-CODUCT pretekli teden zagnali pilotni elektrotermični katalitični reaktor z lebdečim slojem, kot so ga poimenovali partnerji projekta, ki ga koordinira Univerza v Ghentu (Belgija). Hkrati z njihovim zmanjšanjem naj bi odpadne pline s procesiranjem v tem reaktorju uporabili za proizvodnjo uporabnih kemikalij kot sta ogljikov monoksid (O) in žveplo (S). Ta pilotni reaktor (TRL 6) so razvili pod vodstvom Centra odličnosti nizkoogljične tehnologije (CO NOT) in Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Projekt ni pomemben le za naš raziskovalni in industrijski prostor temveč naj bi prispeval tudi k razvoju tehnologij za razogljičenje industrije in k inovacijam. Več o temi v oddaji pojasnita sodelujoča raziskovalca izr.prof.dr. Miha Grilc in dr. Igor Šljapnikov iz Centra odličnosti in Kemijskega inštituta.

Pianistka Tatjana Ognjanovićs je redna profesorica za klavir na ljubljanski Akademiji za glasbo.

Ugledna slovenska pianistka Tatjana Ognjanović se je od četrtega leta do končane srednje stopnje šolanja učila igrati na klavir pri profesorici Darinki Bernetič, nato je študirala klavir na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorici Dubravki Tomšič Srebotnjak in pri njej diplomirala leta 1986 ter opravila umetniško specializacijo, prejela pa je tudi univerzitetno Prešernovo nagrado. V letih od 1986 do 1993 je živela na Dunaju in se je študijsko izpopolnjevala na Visoki šoli za glasbo pri profesorju Hansu Petermandlu, med letoma 1991 in 1993 pa tudi na glasbenem konservatoriju Petra Iljiča Čajkovskega pri profesorju Viktorju Meržanovu. V prvi oddaji bomo predstavili pianistko z izborom solističnih in komornih skladb Aleksandra Skrjabina, Georgea Crumba, Mihaila Glinke in Ludwiga van Beethovna. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bo pianistka tudi govorila o svojem študiju in priljubljenih skladateljih.

Predstavljamo Francisa Fukuyamo, enega najvplivnejših sodobnih političnih mislecev. Ta ameriški politični ekonomist je še danes znan po propadli tezi o koncu zgodovine iz leta 1992, a je skozi desetletja ostal opazen mislec o prihodnosti globalne politike, demokracije in njenih izzivov. V pogovoru z njim, ki je nastal ob avtorjevem gostovanju v Ljubljani, med drugim razmišljamo tudi o liberalizmu in njegovih tegobah, kot je naslov njegove zadnje knjige, ki je izšla leta 2022 in jo lahko zdaj beremo tudi v slovenskem prevodu.

V izvedbi Policijskega orkestra pod vodstvom Milivoja Šurbka predvajamo Introdukcijo, temo in variacije za klarinet in mali orkester Gioacchina Rossinija v transkripciji za klarinet in pihalni orkester s klarinetistom Jožetom Kotarjem v solistični vlogi in skladbo Japonski napev skladatelja Soičija Konagaje.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Marca je na enajstih glasbenih šolah v osrednji Sloveniji potekalo 54. Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije − TEMSIG, osrednje slovensko glasbeno tekmovanje, namenjeno mladim, ki so ga letos organizirali za enajst tekmovalnih disciplin: klavir, flavta, kljunasta flavta, oboa, saksofon, klarinet, fagot, petje, diatonična harmonika, komorne skupine s trobili, komorne skupine jazz.
Skupaj se je tekmovanja udeležilo 919 tekmovalcev, njihove nastope pa so ocenjevali priznani glasbeniki, pedagogi oziroma koncertanti, ki so podelili 290 zlatih plaket, 337 srebrnih plaket, 149 bronastih plaket, 59 prvih nagrad, 61 drugih nagrad in 51 tretjih nagrad, posebna priznanja in priznanja za udeležbo.
Tekmovanje se je sklenilo 28. marca s slavnostnim koncertom prvonagrajencev v Dvorani Lucijana Marije Škerjanca Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, na katerem so nastopili izbrani prvonagrajenci, predstavniki vseh disciplin. Ob posnetku koncerta bomo v oddaji našteli prav vse prvonagrajence posameznih kategorij in disciplin.

Tine Golež: Več kot stoletje in pol,
Selma Skenderovič In če vsi pozabijo,
Borut Gombač: Govori.

Recenzije so napisali Lev Detela, Nada Breznik in Ifigenija Simonović.

Ambrož Čopi je lani prejel Kozinovo nagrade Društva slovenskih skladateljev za zaokroženi vokalni opus.

Ambrož Čopi se je po končani Srednji glasbeni šoli v Ljubljani vpisal na študij kompozicije in klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1996 je diplomiral iz kompozicije v razredu Daneta Škerla, podiplomski študij pa je zaključil v razredu Uroša Rojka. Prva znanja iz vokalne glasbe je kot asistent dirigenta Stojana Kureta pridobival pri APZ Tone Tomšič v Ljubljani in kot pevec Komornega zbora Ave, svoje petje pa je izpopolnjeval pri Marjanu Trčku na Glasbeni šoli Vič-Rudnik v Ljubljani. Ambrož Čopi od leta 1999 poučuje na Umetniški gimnaziji v Kopru in vodi zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Z Akademskim pevskim zborom Univerze na Primorskem je nastopil kot finalist za Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju v Toursu v Franciji leta 2009, leta 2016 pa je prejel nagrado Prešernovega sklada. Večkrat je bil nagrajen za izjemne dosežke z zbori in kot najboljši dirigent tekmovanj. Kot strokovni ocenjevalec in član žirij je vabljen na številna zborovska tekmovanja, kot predavatelj pa sodeluje na zborovskih seminarjih doma in v tujini.

Matura 2025

Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police.

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri Časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja, leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze.
Roman Draga Jančarja In ljubezen tudi v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina.

Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič
Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina
Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija: e-Beletrina, 2021.
Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič.
Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Grabšinci so vas v Slovenskih goricah in tudi tam se je leta 1977 ustavila radijska ekipa. Poleg domačinov so se tam zbrali še pevci nekaterih okoliških krajev in predstavili del bogatega pevskega izročila, ki se mu posvečamo tokrat, dopolnilo pa ga bo še nekaj pesmi in viž iz bližnjih krajev v Slovenskih goricah in Prlekiji.

Simfonični orkester Bavarskega radia pod taktirko Ivana Fischerja je na koncertu 31. januarja v Münchnu izvedel: 1. Klavirski koncert in Madžarski ples št. 11 Johannesa Brahmsa, Osmo simfonijo v G-duru in Legendo op. 59, št. 10 Antonína Dvořáka.
Solist je bil pianist Kirill Gerstein.

Igra postavljena v leto 2014, ko se je vojna v Ukrajini z rusko aneksijo Krima pravzaprav začela in žal traja še danes. Usodno je zaznamovala odnose med bližnjimi, še toliko bolj pa, ker so bili že pred vojno zapleteni in polni skrivnosti. Sicer pa se zdi, da Evropska unija in druge velesile ne zmorejo, ne znajo ali celo nočejo presekati tega zapletenega gordijskega vozla med Ukrajino in Rusijo. Zares težko razumljivo je namreč, da se na četrtini 21. stoletja še vedno dogajajo osvajalske vojne tako rekoč v srcu Evrope, ki si je, s široko mednarodno skupnostjo, pred 80 leti že kategorično obljubila nikoli več.

Prevajalka iz angleščine: Bernarda Petelinšek
Režiser: Alen Jelen
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Larisa – Mojca Fatur
Oleg – Blaž Valič
Stasia – Lucija Harum
Pava – Nik Škrlec

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2022.

Glasbena medigra.

Pesnica Andreja Vidmar je profesorica angleškega jezika na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. Novembra 2023 je pri Hiši poezije v okviru natečaja Sončnice izšla njena prva pesniška zbirka Iz nedotika. Poezija jo zanima tudi na ravni izobraževalnega procesa, saj njeno vključevanje v pouk daje možnost odpiranja tem, ki so ključne v tem obdobju razvoja mladega človeka. Podobne ustvarjalne dejavnosti izvaja tudi v Ugandi, v begunskem centru Hope of Children and Women – Victims of Violence (Upanje za otroke in ženske –žrtve nasilja) v predmestju Kampale, kamor bo letos odšla tretjič zapored. V sodelovanju s Forumom za enakopraven razvoj tam pomaga pri ustanavljanju mladinskega centra, poučuje kreativno pisanje in angleščino. Oba sta v procesu učenja postala eno izmed sredstev opolnomočenja mladih odraslih, ki so zaradi vojn, konfliktov ali drugih težkih okoliščin v begunski center prišli iz sosednjih afriških držav. Nekatere pesmi, ki smo jih izbrali za Literarni nokturno, odsevajo stik z življenjem v podsaharski Afriki – motivi iz narave in vsakdanjega življenja sicer prikazujejo drug svet, a hkrati v njih prepoznamo tudi svoje osebne odnose in stiske.

Interpretka Tina Resman Lasan,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2025.

Opozarjamo na nekatere bližnje koncerte jazzovskih glasbenikov pri nas. Poslušali bomo glasbo saksofonistke Camnille George, vokalista Andreasa Schaererja, bobnarja Dava Weckla in pevke Nicole Zuraitis.