Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Galliard battaglia Samuela Scheidta, Uvertura v F-duru za dva rogova, fagot, godala in basso continuo, posvečena deželnemu grofu darmstadtskemu Georga Philippa Telemanna, Ciacona v c-molu, BuxWV 159 Dietricha Buxtehudeja, Koncert za flavto v G-duru Johanna Joachima Quantza in Simfonija v G-duru za štiri rogove in godalni orkester, 'Lovska' Leopolda Mozarta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo koncerta iz:
cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske,
cikla Solo e da Camera Akademije za glasbo v Ljubljani

Predvajamo Fantastični scherzo Josefa Suka in Suito za klarinet in orkester Bojana Adamiča.

Mineva 80 let od rojstva bosanskega in slovenskega pesnika Josipa Ostija. Rodil se je v Sarajevu, diplomiral je na tamkajšnji filozofski fakulteti. Bil je zelo dejaven v kulturnem in literarnem življenju Bosne in Hecegovine in Sarajeva: med drugim je bil urednik kulture pri študentskem listu Naši dani, urednik pri založbi Veselin Masleša, direktor mednarodne literarne prireditve Sarajevski dnevi poezije, tajnik Društva pisateljev BiH, tudi predsednik Društva književnih prevajalcev. Predvsem ljubezen – tudi do literature – ga je tesno povezala s Slovenijo, kamor se je dokončno preselil po vojni v Bosni in Hercegovini. Pisal je pesmi, prozo, esejistiko, ogromno je prevajal in prevajali so tudi njega. Jezik njegovega ustvarjanja je sčasoma vse bolj postajala slovenščina. Josip Osti je umrl leta 2021, pokopan je v Tomaju na Krasu, ki ga je imel zelo rad. O tem priča tudi pesem z naslovom Včasih vidim kraško pokrajino z van Goghovimi očmi. Leta 2002 jo je interpretiral dramski igralec Boris Ostan.

Predvajamo Originalfantasie za rog in klavir, op. 6 Franza Straussa, koncertno uverturo Lepa Meluzina Felixa Mendelssohna, Pet skladb v ljudskem tonu, op, 102 Roberta Schumanna, simfonične fragmente iz baletne pantomime Pajkova pojedina, op. 17 Alberta Roussela, Pet bagatel za klarinet in klavir, op. 23 Geralda Finzija, Enigma variacije Edwarda Elgarja in Mazurko v f-molu, op. 9/1 Aleksandra Skrjabina.

Janáček se je rodil 3. julija 1854 v moravski vasici Hukvaldy in umrl 12. avgusta 1928 v Ostravi. Njegovo življenje se časovno ujema z ustvarjalnostjo Francka, Debussyja, Ravela, Stravinskega, pa tudi Verdija in Puccinija. Skoraj nobenega vpliva glasbe teh skladateljev ne najdemo v njegovi glasbi. Bil je izjemno samosvoja glasbena osebnost in tega se v današnjem času vedno bolj zavedamo. Njegove skladbe so prodrle na vse svetovne koncertne in operne odre, sodobni zvočni mediji nam omogočajo primerjave izvedb pomembnih orkestralnih, opernih in komornih. ansamblov. Janaček je živel med Brnom, Prago, rodno vasico Hukvaldy in Luhačovicami. V zrelih letih svojega ustvarjanja je obiskal tudi Benetke in Anglijo. Glavnina njegove ustvarjalnosti pa je vezana na Moravsko - rad je poudarjal, da je moravski Čeh.

V oddaji Samo muzika predvajamo glasbo z novih plošč slovenskega jazza. Na vrsti bodo skladbe naslednjih izvajalcev: zasedbi Soothsayer in Nakana, Gavro Quartet, kvartet Petre Onderufove, kitarist Jani Moder in kvartet Blaža Trčka.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Od oktobra l.2009 Društvo za antične in humanistične študije Slovenije organizira Grošljev simpozij, s katerim poleg spomina na pokojnega klasičnega filologa Milana Grošlja (1902-1979) predvsem skrbi za ohranjanje preostankov klasične izobrazbe v našem prostoru. Pretekli teden (18.-20- marec) so v Atriju ZRC SAZU skupaj z Inštitutom aza arheologijo ZRC SAZU tako pripravili že 16. po vrsti Grošljev simpozij, ki se ga je zadnja leta nekako prijelo ime »Grošljevi dnevi«. Tokratna tema oziroma delovni naslov srečanja zgodovinarjev, klasičnih filologov, arheologov, antropologov in drugih humanističnih profilov je bila »Pindarjeve ode in njihov čas: Forminga zlata« (forminga je antični liri soroden glasbeni instrument). Prvovrstni kanonski avtor, starogrški pesnik zbȏrovske lirike Pindar (518-438 pr.n.št.) je bil klasik, ki so ga v naš jezik prevajali razmeroma malo, tako da je simpozij v treh popoldnevih skušal z obstoječim virom odstrniti širino in globino te lirike in predvsem časa v katerem jo je pesnik usvarjal. Prvi dan je bil v znamenju prevajanja pesnika in izdaje nove študije o njem, drugi se je posvečal zgodovinsko-arheološkim platem športnih iger pri Starih, sklepni pa je izzvenel v poskusu vživetja v Pindarjev duhovni svet. V razširjenem pogovor v našem studiu s tremi gosti, dr. Nado Grošelj, osrednjo organizatorico simpozija od začetka, prevajalcem pesnika doc. dr. Branetom Senegačnikom in postdiplomskim študentov Rokom Ribičem (vsi iz UL FF) smo se pogovarjali o fenomenu obdobja in lirike Pindarja v njegovem in sprejemu v našem kulturnem okolju skozi čas.

Oksana Pečeny je letošnja prejemnica Glazerjeve listine mesta Maribor za izjemne umetniške dosežke v zadnjih dveh letih, sicer je od leta 2013 koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra SNG Maribor.

Tokrat predstavljamo uspešno ukrajinsko-slovensko violinistko Oksano Pečeny, ki je od leta 2013 koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Glasbeno se je začela izobraževati na Specialni šoli za nadarjene otroke v Kijevu, šolanje pa je nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru v razredu svojega očeta, prof. Tarasa Pečenyja. Violino je nato študirala na Univerzi za glasbo v Gradcu pri prof. Borisu Kušnirju, študij je nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 2007 je z odliko diplomirala pri prof. Primožu Novšaku. Tokrat boste poslušali njen nastop v 3. stavku Koncerta za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102, Johannesa Brahmsa ter izvedbo 2. in 3. stavka koncertantne
skladbe Inventiones ferales za violino in godala Uroša Kreka. Poslušajte tudi pogovor z violinistko Oksano Pečeny

Zakaj je prišlo do erozije moči in zaupanja v mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi, Svet za evropsko varnost in sodelovanje, Svet Evrope, pa tudi celotne Evropske unije? Smo res v obdobju, ko spet prevladujejo interesi velikih sil in geopolitika, kako smo sploh prišli do takega položaja in je na vidiku konec svetovne ureditve, ki je po drugi svetovni vojni in pozneje po padcu berlinskega zidu v drugačni, liberalno naravnani obliki obvladovala svet? Tu so še pereča okoljska kriza, vse večja vloga umetne inteligence in porast biotehnologije – o tem v pogovoru razmišljamo z gosti. Sodelujejo: izr. prof. dr. Kornelija Ajlec z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, prof. dr. Janko Lozar Mrevlje z Oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in publicist, zunanjepolitični komentator Branko Soban.

Začenjamo nov sklop oddaj, v katerem boste slišali posnetke z nedavnega pomladanskega koncerta Policijskega orkestra, ki je bil natanko na dan žena, torej 8. marca letos, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Najprej predvajamo Debussyjev Preludij k favnovemu popoldnevu, ki ga je za pihalni orkester preorkestriral Roger Boutry, nato pa še Elegijo in Scherzo za violončelo in pihalni orkester, ki ju je Johan de Meij zložil kot poklon Sergeju Rahmaninovu. Solistka bo violončelistka Maruša Turjak Bogataj, dirigent pa Nejc Bečan.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Umetnost onkraj vidnega je naslov razstave programa evropske prestolnice kulture 2025, ki je namenjena slepim in slabovidnim obiskovalcem. Z njo smo dobili prvo taktilno galerijo, ki domuje v prostorih nakupovalnega središča v Kromberku in je uresničitev več kot desetletne vizije. V svet onkraj vidnega pa vstopa tudi delo Kitice ob očetovi smrti, katerega osrednji motiv je pojem minljivosti. Pesniško zbirko enega temeljnih del španske književnosti Jorgeja Manriqueja je prevedel Aleš Berger.

Violina in violončelo sta glavna inštrumenta tokratne oddaje, in sicer poslušamo Dvojni koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102 Johannesa Brahmsa, ki sta ga 18. junija 2024 v Dvorani Ondine Otta Klasinc SNG Maribor s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor in dirigentom Zoranom Bičaninom izvedla violinist Nikola Pajanović in violončelistka Sara Čano.
Glasbenika redno nastopata in sodelujeta, oba sta člana godalnega kvarteta Opifex ter komornega godalnega orkestra Camerata Laibach. Poleg tega nastopata tudi kot solista in v tej vlogi ju bomo spoznali prek odlomkov z drugih koncertov, na katerih sta nastopila v letošnji sezoni. Sara Čano je nastopila na koncertu cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana in tam izvedla delo Syntrimma za violončelo solo Sebastiana Androne-Nakanishija, Nikola Pajanović pa se je predstavil v okviru abonmaja Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in kot dodatek na tem koncertu izvedel Balado za violino solo Eugena Ysayea.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Št. Vidu pri Vipavi, kot se takrat imenoval Podnanos. V Ljubljani je študiral teologijo, obenem pa je sodeloval z Glasbeno matico in deloval kot pomožni organist na šentjakobskem koru. Na Dunaju je končal glasbeni konservatorij, po vrnitvi v Ljubljano pa se je pridružil glasbenemu dogajanju. Učil je na orglarski šoli, leta 1909 pa je postal stolni vikar, organist in ravnatelj pevskega zbora v ljubljanski stolnici. Za Antonom Foersterjem je prevzel vodstvo orglarske šole in počasi prevzel v svoje roke uredništvo glasbene revije Cerkveni glasbenik, ki je bila ob Novih akordih najpomembnejša slovenska glasbena revija. Po prvi svetovni vojni je poučeval na ljubljanskem konservatoriju, leta 1939 pa na novo ustanovljeno glasbeno akademijo, kjer je delal do upokojitve leta 1945.

Matura 2025

Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police.

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri Časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja - leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze.
Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina.

Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič
Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina
Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija: e-Beletrina, 2021
Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič.
Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Leta 1978 se je v okviru cikla Slovenska zemlja v pesmi in besedi Mirko Ramovš posvetil plesom v okviru pomladnih in tudi poletnih običajev. Izhodišče so bili plesi v Beli krajini, od tam pa se je vsebina razširila tudi na druge slovenske pokrajine. V središču torej ostajajo plesi kot del starih običajev, povezanih predvsem z obdelovanjem zemlje in s tem povezanim načinom življenja, dopolnjuje pa jih še nekaj sorodnega ljudskega glasbenega izročila.

Glede na to, da je Wolfgang Amadeus Mozart živel v 18. stoletju in le 36 let, je videl presenetljivo veliko Evrope: potoval je od Londona do Bratislave in od Amsterdama do Neaplja in – kako bi bilo drugače – dvakrat obiskal Frankfurt, do Amerike pa ni prišel. Vendar je Mozartova glasba zasedla osrednji del klasičnega kanona, s katerim se je morala spoprijeti generacija ameriških skladateljev, rojena okrog leta 1900, v prizadevanju, da bi na tej "evropski tradiciji" ustvarili pristno "ameriško" umetniško glasbo in jo hkrati zavestno razlikovali od nje. Nocoj sta na sporedu dva zelo različna predstavnika te generacije: William Grant Still, potomec temnopoltih sužnjev, in Aaron Copland, otrok judovskih priseljencev iz Litve. Coplandov koncert za klarinet, navdihnjen s tradicijo Severne in Južne Amerike, bo kot solist interpretiral švedski virtuoz na klarinetu Martin Fröst.
William Grant Still je v svojo Afroameriško simfonijo, ki jo je sestavil leta 1930, vključil spiritual in blues v obsežen simfonični format na nov in prepričljiv način. Italijanski dirigent Riccardo Minasi s Simfoničnim orkestrom Frankfurtskega radia ti dve vznemirljivi glasbeni novosti iz novega sveta sopostavlja z dvema Mozartovima simfonijama iz različnih ustvarjalnih obdobij: Simfonijo št. 14 in št. 36, imenovano »Linška«.

Tretji del cikla o slovenskih pisateljicah devetnajstega stoletja predstavi slovensko pisateljico Pavlino Pajk, prvo pisateljico z izdanim zbranim delom, ki je v svojem opusu obravnavala dotlej v slovenski književnosti še neizpisane zgodbe. Rodila se je 9. aprila 1854 v Pavii, nekaj časa živela v Trstu, nato v Solkanu, po poroki pa v več evropskih mestih. V slovenski meščanski ljubezenski roman je vpeljala ženski lik kot osrednjo osebo in kot najvišjo vrednoto izpostavila zakon iz ljubezni. Poleg tega se je dotaknila ženskega vprašanja, zato nekateri v njej vidijo začetnico slovenskega literarnega feminizma.

Režiserka in prirejevalka: Patrizia Jurinčič Finžgar
Tonski mojster: Federico Comar
Urednica oddaje: Suzi Bandi

Elza – Urška Taufer
Eufemija, njena mačeha – Tina Gunzek
Dekan, Elzin stric – Danijel Malalan
Arnold – Jure Kópušar
Inženir Piber – Primož Forte

Strokovni komentar - dr. Katja Mihurko

Igra je bila posneta na Radiu Trst A septembra 2023.

Glasbena medigra.

Tridesetletna poljska pesnica Joanna Łępicka, rojena v mestecu Lipsk ob meji z Belorusijo, je konec leta 2023 izdala pesniški prvenec z naslovom Delovni zvezek in se z njim uvrstila v ožji izbor za več poljskih literarnih nagrad.

Prevajalka, Katarina Šalamun Biedrzycka,
igralka Vesna Jevnikar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
urednik oddaje Vlado Motnikar.
Režiser: Alen Jelen.

Posneto februarja 2025.

Legendarni bobnar Roy Haynes je umrl 12. novembra lani, le par mesecev preden bi dopolnil okroglih sto let. Haynes je igral s skoraj vsemi pomembnejšimi jazzisti dvajsetega stoletja.