Ob svetovnem dnevu knjige številni opozarjajo na pomanjkanje bralne kulture in na upad bralcev. Pri tem pa pozabljajo, da knjige v zadnjem času vse številčneje izhajajo v različnih formatih in s tem postajajo dostopne tudi tistim, ki zaradi različnih oviranosti knjig prej niso mogli zares brati.
Poleg klasičnih in elektronskih obstajajo tudi knjige v lahkem branju, knjige v brajici, zvočne knjige, tipanke in knjige v znakovnem jeziku.
Knjige v lahkem branju
Lahko branje je tehnika dostopnosti, namenjena dvema ciljnima skupinama: ljudem, ki zaradi različnih oviranosti trajno potrebujejo lahko berljive informacije in publikacije (denimo ljudje z disleksijo, motnjo v duševnem razvoju, motnjo avtističnega spektra, demenco itn.), in ljudem, ki imajo slabše razvito veščino branja ali slabo poznajo jezik in sčasoma mogoče ne bodo imeli več potrebe po lažje berljivih tekstih, denimo priseljenci in neizkušeni bralci.
Do sedaj je v slovenskem jeziku izšlo nekaj izvirnih knjig v lahkem branju in večje število priredb, denimo Finžgarjeva knjiga Pod svodobnim soncem in Tavčarjeva Visoška kronika.
Knjige v brajici
Brajica je pisava, pri kateri je vsaka črka sestavljena iz kombinacije šestih pikic, razporejenih v dva navpična stolpca s po tremi pikicami, ki so izbočene, zato da jih lahko otipamo s prsti.
Prve knjige v brajici v slovenščini so nastale leta 1918 v okviru knjižnice za slepe Minke Skaberne. Danes obstajata dve knjižnici v Sloveniji z gradivom v brajici: to je Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne ter šolska in specialna knjižnica Centra IRIS.
Zvočne knjige
Zvočne knjige so nepogrešljive za slepe in slabovidne. Med njimi je tudi veliko starejših, katerim zvočne knjige predstavljajo zelo pomemben del preživljanja časa. Največji nabor zvočnih knjig pri nas se skriva na policah in arhivih Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne na Kotnikovi v Ljubljani, ki deluje pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Zvočne knjige so poleg slepih in slabovidnih in ljudi z motnjami branja uporabne tudi za samostojno branje ali poslušanje ljudi z gibalno oviranostjo, ki ne morejo premikati rok.
Tipanke ali tipne slikanice
Slepi in slabovidni otroci težje zaznavajo zunanji svet in imajo slabšo orientacijo v prostoru. Zaradi okvare vida so njihove predstave o predmetih nepopolne, za boljšo predstavo pa jim pomagajo didaktična sredstva, med katere spadajo tudi tipne slikanice.
Knjige v znakovnem jeziku
Gluhi ljudje se sporazumevajo v znakovnem jeziku. Vsak jezik ima svoj znakovni jezik, in tako torej v Sloveniji gluhi uporabljajo slovenski znakovni jezik – jezik kretenj z rokami in obrazne mimike. Številne knjige so prilagojene tudi v slovenski znakovni jezik. Prilagoditev v slovenskem znakovnem jeziku bralce seznani z neznanimi in težje razumljivimi besedami, s katerimi se osebe z okvaro sluha med samim branjem in ogledom srečujejo in jih prepoznavajo. Namen upodobitve v slovenskem znakovnem jeziku in v obliki video zapisa je, da lahko tudi gluhi dostopajo do informacij o slovenski literaturi in do besednega zaklada slovenskega jezika.
Zvočne knjige na RTV Slovenija
V letu 2019 sta program Ars Radia Slovenija in ZKP RTV Slovenija zasnovala zvočno zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki. Zbirka prinaša temeljna dela slovenske besedne umetnosti v obliki zvočne knjige.
V prvem letu so izšle ob izidu prepovedana pesniška zbirka Ivana Cankarja Erotika, povest Frana Levstika Martin Krpan in kriminalni roman Jezero Tadeja Goloba.
Podarimo pravljico
Radijski medij je dostopen za ljudi z okvaro vida. Slovita oddaja Lahko noč, otroci! prav danes praznuje 55 let obstoja. V sklopu letošnje obletnice oddaje Lahko noč, otroci! bodo na Prvem programu Radia Slovenija izvedli pet posebnih izdaj oddaje, ki so jih naslovili Podarimo pravljico.
Oddajo Lahko noč, otroci! vedno več ljudi posluša predvsem prek spleta in med podkasti, moderna tehnologija pa bo poskrbela, da bo v času osamitve med poslušalce prišel tudi današnji posebni dogodek Podarimo pravljico.
Letos bo namreč Prvi program izvedel 5 novih interpretacij najlepših pravljic in z njimi najmlajšim podaril izkušnjo nastajanja pravljice. Urednica Alja Verbole močno upa, da se bodo zdravstvene razmere umirile in bodo lahko šli med najmlajše ali pa njih povabili k nam na radio.