Zakon o izenačevanju možnosti invalidov določa, da morajo biti vse stavbe v javni rabi do konca leta 2025 dostopne gibalno in senzorno oviranim osebam. Tri leta pred iztekom roka ni podatka o tem, koliko stavb v javni rabi je še vedno nedostopnih za invalide. "Tudi ocene ne, saj od nobenega ministrstva nismo prejeli takega naročila. Smo pa pri svojem delu opazili, da nekatere stavbe, ki jih lastniki oziroma upravitelji deklarirajo kot dostopne in imajo narejene prilagoditve, niso nujno tudi skladne s standardom in načeli univerzalne graditve," pojasnjujejo na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije (UIRS) in dodajajo, da Slovenski standard SIST ISO 21542 Gradnja stavb – dostopnost in uporabnost grajenega okolja ter tudi drugi veljavni standardi zelo podrobno opredeljujejo, kdaj je prilagoditev ustrezna in kdaj ne. "Največkrat so stavbe brez klančin in vertikalnih povezav (dvigala ali dvižne ploščadi). Glavnina stavb v javni rabi, ki je arhitekturno nedostopna, nima ustreznih parkirnih mest, še manj prilagojena stranišča za gibalno ovirane. Tiste, ki so delno dostopne, imajo klančino do pritličja, dovolj široka vrata, manjši del ima tudi ustrezne sanitarije. Večina pa ima dostopno le pritličje, dostop do višjih nadstropij pa je onemogočen," ugotavlja predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic.
Nepoznavanje zakonodaje in slaba odzivnost gradbene inšpekcije
Na UIRS-u poudarjajo, da lastniki, upravitelji in najemniki javnih in tudi komercialnih objektov ter tudi sami načrtovalci in arhitekti javnih objektov v Sloveniji še vedno precej slabo poznajo zakonodajo o univerzalni graditvi. "Še danes načrtovalci in arhitekti na tem področju nimajo ustrezne izobrazbe, ne na univerzitetni stopnji in ne pozneje, v času pridobivanja licenc. Eden od vzrokov za nepoznavanje posameznih veljavnih standardov je, da so standardi plačljivi. UIRS je sicer pridobil evropska sredstva za pregled 120 javnih in komercialnih objektov po celi Sloveniji, ki so ponudniki ugodnosti EU kartice ugodnosti za invalide. V tem primeru so izbrani objekti pridobili brezplačen podroben pregled fizične dostopnosti objekta na osnovi katerega lahko naprej ukrepajo pri odpravi ovir. "Kljub temu pa je izobraževanje strokovnjakov nujno, saj bo le tako omogočeno poznavanje vseh zahtev in njihovo upoštevanje pri načrtovanju in izvedbi," so prepričani na UIRS-u. Na Zvezi paraplegikov težave z nedostopnostjo večstanovanjskih stavb rešujejo individualno s pomočjo arhitekta Marka Tula, ki pogosto rešuje nedostopnost stanovanj v večstanovanjskih stavbah. "Težko je pridobiti soglasje preostalih stanovalcev, zato take primere prijavimo gradbeni inšpekciji, a je odziv zelo slab. Ocenjujemo, da se temu področju posveča premalo pozornosti, tudi pri izdaji uporabnih dovoljenj, kjer investitorji 'dostopnost' največkrat zagotovijo skozi kakšne stranske vhode ali celo klet," pojasnjuje Kastelic in dodaja: »Invalidi pa imamo in želimo imeti svoje dostojanstvo in želimo vstopati v objekte, ki so v javni rabi, skozi glavni vhod.«
Največ prijav zaradi nedostopnosti gostinskih objektov
Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pojasnjujejo, da gradbeni inšpektorji Inšpektorata za okolje in prostor vsako leto izvedejo usklajeno akcijo nadzorov, katerih cilj je odprava obstoječih grajenih ovir in preprečitve nastanka novih grajenih ovir. V teh nadzorih preverjajo izpolnjevanje bistvenih zahtev univerzalne graditve in rabe objektov, ki gibalno oviranim osebam omogoča enakopraven dostop do grajenega okolja, blaga in storitev. Poleg tega je Inšpektorat za okolje in prostor določil gradbenega inšpektorja, ki redno in neodvisno od posameznih območnih enot ter prioritet obravnava prijave, ki se nanašajo na kršitve zagotavljanja bistvene zahteve univerzalne graditve in rabe objektov v javni rabi, kot jo določata Gradbeni zakon (GZ-1) in Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). Lani je omenjeni inšpektor tako pregledal 16 pobud za izvedbo inšpekcijskega pregleda, ki so jih prejeli od leta 2015. "V izrednem nadzoru je bilo ugotovljeno, da se najpogostejše pobude za uvedbo inšpekcijskega nadzora nanašajo na neizpolnjevanje bistvene zahteve univerzalne graditve in rabe objektov v gostinskih objektih," so zapisali na MOP. Tem prijavam sledijo prijave, ki se nanašajo na zagotavljanje parkirnih mest za invalide, izbris parkirnega mesta za invalide in prodajo parkirnih mest za invalide neinvalidnim osebam. "Pri prijavah, ki se nanašajo na zagotavljanje sanitarij za invalide v obstoječih objektih, pa lahko inšpektor izreče ukrep le, če ugotovi, da je zavezanec rekonstruiral objekt, pa ob rekonstrukciji tega ni zagotovil. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (38. člen) namreč določa, da je treba zagotoviti sanitarije za invalide šele ob prvi rekonstrukciji objekta, vendar najkasneje do konca leta 2025," še pojasnjujejo na MOP-u in opozarjajo, da gradbeni inšpektorji ne nadzirajo univerzalne graditve na cestni in železniški infrastrukturi, ker posebni predpisi določajo pristojnost drugih inšpekcijskih organov.
ZIMI ne opredeljuje sankcij za kršitelje
"Ena večjih pomanjkljivosti Zakona o izenačevanju možnosti invalidov je, da določa zgolj rok za prilagoditev objektov v javni rabi za dostopnost invalidom, ne pa tudi sankcij, če ne bodo izvedene," je na okrogli mizi o Posebnem poročilu Zagovornika enakosti na temo dostopnosti srednjih šol za invalide poudaril Georgi Bangiev z Ministrstva za okolje in prostor. Tega se zavedajo tudi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: "Strinjamo se, da je treba to področje urediti, zato bomo ob prvih spremembah novele ZIMI uredili tudi nadzor nad izvajanjem te določbe." Podobno menijo na UIRS-u: "V Sloveniji to področje za inšpekcijsko službo ni prioritetno področje, ker v zakonu niso opredeljeni nobeni ukrepi (npr. opozorila, kazni)." Iz Urada vlade za komuniciranje (UKOM) pa so nam pojasnili, da je področje urejeno v gradbenem zakonu in je za nadzor pristojna gradbena inšpekcija, določene so tudi globe. "Glede na navedeno ZIMI določa rok za izvedbo prilagoditev, način in nadzor nad samo izvedbo pa sta določena v gradbeni zakonodaji. Torej ni potrebe, da bi ZIMI dopolnjevali z določbami o nadzoru, ker je to že urejeno," so zapisali v UKOM-u.
Potrebne so sistemske rešitve in sodelovanje med ministrstvi in invalidskimi organizacijami
Po mnenju strokovnjakov z Urbanističnega inštituta RS je treba sistemsko opozarjati na prilagoditve stavb v javni rabi, in sicer predvsem z ozaveščanjem lastnikov in upraviteljev. "MDDSZ (Direktorat za invalide), MOP (Direktorat za prostor, graditev in stanovanja) ter Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) bi na tem področju morali sodelovati, da bi dosegli vidni napredek po vsej Sloveniji, saj dobre prakse v posameznih mestnih občinah (kot npr. Ljubljana, ki ima res učinkovit Svet za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir MOL) niso dovolj. Seveda pa bi se ministrstva morala zavzeti in povezati tudi s fakultetami in zbornicami za pridobitev licenc za načrtovalce," so prepričani na UIRS-u. S tem se strinjajo tudi v Zvezi paraplegikov. "Predvsem pa potrebujemo enoten pristop k odpravi arhitekturnih ovir za gibalno in tudi senzorno ovirane invalide, koordinacijo na ravni države, načrtno zagotavljanje finančnih sredstev iz proračuna ter vzporedno črpanje evropskih sredstev. Država bi morala v ta projekt vključiti tudi reprezentativne invalidske organizacije, ki se načrtno ukvarjamo s tem področjem. Le skupaj bomo lahko v prihodnje gradili humano grajeno okolje, ki bo prijazno vsem državljanom," še poudarja Dane Kastelic.