V letu 2017 praznujemo 15 let od sprejema Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika. Zakon, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 96 14. novembra 2002, gluhim osebam daje pravico uporabljati svoj jezik – znakovni jezik – pred vsemi javnimi ustanovami. ZDGNS bo v letu 2017 to obletnico zaznamovala na različne načine.
V Sloveniji se od sedem do deset odstotkov prebivalstva srečuje z okvaro sluha. V Sloveniji je okoli 1300 gluhih in približno 65.000 oseb, ki nosijo slušni aparat. Med nami je okoli 60 oseb z gluhoslepoto, ki za sporazumevanje prav tako uporabljajo znakovni jezik, ter okoli 400 oseb s polževim vsadkom. Za interese vseh teh ljudi skrbi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije kot reprezentativna invalidska organizacija za gluhe, naglušne, gluhoslepe in osebe s polževim vsadkom, ki ima status delovanja v javnem interesu na področju socialnega varstva.
Na tiskovni konferenci 30. januarja 2017 je ZDGNS opozorila predvsem na problem izobraževanja gluhih ter na področje razvoja in financiranja slovenskega znakovnega jezika.
V ZDGNS pozivajo k celoviti reorganizaciji procesa izobraževanja, v katerega so vključeni tudi gluhi. Kljub sprejemu Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika pred 15 leti gluhe osebe v družbi še danes niso popolnoma enakovredne. To se kaže predvsem na področju izobraževanja, kjer naj bi bili gluhi še vedno diskriminirani. Zaradi zgodovinsko neustrezne obravnave gluhih otrok je čutiti močan upad gluhih otrok v posebnih šolah za gluhe in naglušne. Integracija za vsako ceno ni vedno najboljša rešitev, saj so gluhi kulturološka in jezikovna manjšina, ki potrebuje stimulativno jezikovno okolje. Gluhim osebam je slovenski jezik tuj jezik. Prvi in materni jezik pa je znakovni jezik. Največji izziv v RS je še vedno izobraževanje gluhih na visokošolskem področju, saj gluhi študentje ne morejo v celoti spremljati predavanj in so v izrazito neenakem položaju. Statistike kažejo, da so gluhi najslabše izobražena skupnost v RS, kar zelo verjetno kaže na neustrezen pristop v procesu izobraževanja, je bilo izraženo mnenje na tiskovni konferenci. V zadnjih nekaj letih je čutiti pozitivne premike na področju izobraževanja v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, da bi gluhi lahko dosegali višjo izobrazbo, pa so nujni tudi premiki v visokem šolstvu.
Težave s financiranjem razvoja in standardizacije SZJ
V ZDGNS so prepričani, da država ne skrbi dovolj za razvoj slovenskega znakovnega jezika, saj zanje menda ne namenja sistemskih sredstev in virov ter virov za razvoj in standardizacijo. Zato, pravijo, so ustanovili Center za razvoj slovenskega znakovnega jezika, ki je uvrščen med raziskovalne organizacije ARRS.
Dosežki petnajstletnega dela
Na tiskovni konferenci pa je bilo predstavljenih tudi nekaj uspehov, ki sta jih dosegla Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije ter Združenje tolmačev za SZJ v sodelovanju z nekaterimi javnimi službami. Med njimi so ustanovitev klicnega centra za osebe z okvaro sluha; sprejetje 14. novembra kot dneva slovenskega znakovnega jezika; ustanovitev Centra za razvoj SZJ; izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ3) tudi v SZJ; sprožitev pobude za vpis SZJ v Register nesnovne kulturne dediščine.
Obisk predsednika Državnega zbora RS
Prostore ZDGNS je obiskal tudi predsednik Državnega zbora Slovenije dr. Milan Brglez, ki ga je predsednik ZDGNS seznanil s perečo problematiko in mu predstavil tudi uspehe njihovega delovanja. x
V. R.
