Problem naglušnosti je v tem, da se v življenje prikrade postopoma, ukrepati pa je potrebno hitro.
»Izguba sluha je navzven sicer nevidna, njene posledice pa so vse prej kot zanemarljive, saj bistveno omejuje naše možnosti pri vključevanju v družbo,« so v izjavi za javnost ob mednarodnem dnevu skrbi za sluh zapisali na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS). Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2018 v Evropski uniji živelo 466 milijonov ljudi z okvaro sluha. Do leta 2030 se bo to število predvidoma povzpelo na 630, do leta 2050 pa na kar 900 milijonov, so na ZDGNS zapisali v izjavi.
Vedno več ljudi ima težave s sluhom
Sodeč po zadnjih raziskavah, ima okvaro sluha vedno več ljudi, kar pa se pripisuje tudi daljši življenjski dobi. Problem naglušnosti pa je, kot pravijo na ZDGNS, da se v življenje prikrade postopoma. Človek sluh namreč izgublja počasi in se na izgubo navaja ter jo najprej niti ne opazi.
Prav zaradi te postopnosti posameznik slabšanje sluha zanika, še posebno starejši ljudje. To pa vodi še v večje težave, saj z izgubo sluha začneta pešati tudi spomin in koncentracija, zaradi sramu pa se tak posameznik pogosto tudi osami, so v opozorilo na ZDGNS zapisali v svoji izjavi.
Kako opazimo, da posameznik slabše sliši
Najpogostejše opozorilo, da nekdo slabše sliši, je, da televizijski in radijski sprejemnik nastavlja na vedno višjo glasnost. Prav tako pogosto prosi, da se mu povedano ponovi ali pa nas ne sliši, če govorimo za njegovim hrbtom. Slabši sluh se pokaže tudi pri nerazumevanju pogovora v hrupnem okolju ali med več govorci.
Če opazimo, da nam sluh peša, moramo ukrepati takoj
»Če se zavedate, da imate težave s sluhom, a kljub temu ne ukrepate, si otežujete govorno komunikacijo in družbene stike. Prav tako lahko naglušnost vpliva na poslabšanje depresije in je najpogostejši spremenljivi dejavnik tveganja za demenco,« opozarjajo na ZDGNS.
V primeru zapoznele uporabe slušnega aparata obstaja tudi možnost, da oseba ne bo deležna enakih koristi njegove uporabe, kot če bi se ukrepalo takoj. Posebej pri otrocih je takojšnja korekcija sluha nujna, saj vpliva na razvoj govora in drugih otrokovih socialnih veščin.
Po podatkih ZDGNS mine približno deset let, preden si posameznik prizna, da slabše sliši in potrebuje slušni aparat. Dva ali tri mesece nato traja, da se navadi na zvoke slušnega aparata in še tri do šest mesecev, da to, kar sliši, tudi razume.
Sluh se sicer lahko preveri tudi s posebno mobilno aplikacijo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) hearWHO. To je mogoče najti na spletni povezavi www.who.int/health-topics/hearing-loss/hearwho. V primeru, da se na testu dobi manj kot 50 točk, je okvara sluha precej verjetna.
Osebni zdravnik se odloči, ali mora posameznik obiskati specialista. V primeru, da slednji ugotovi okvaro sluha, osebi izda naročilnico za testni slušni aparat, s katero se nato lahko oglasi pri pogodbenem dobavitelju Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Na ZDGNS odsvetujejo nakup slušnih pripomočkov po spletu.
Mednarodni dan skrbi za sluh
Tema letošnjega mednarodnega dne skrbi za sluh sicer nosi naslov Sluh za življenje, ne dovoli, da te izguba sluha omeji. Na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije se ta dan obeležuje od leta 2007.