Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča (URI Soča) ortotiki in protetiki v ponedeljek, 6. novembra, predstavljajo svoj poklic sodelavcem in obiskovalcem. Ogledati si je mogoče najsodobnejše pripomočke, npr. primere ležišča za protezo, mikroprocesorsko koleno, ortoze za spodnje ude, estetske in silikonske epiteze in proteze itd., so sporočili z URI Soča.
Na URI Soča povprečno okrog 30 odstotkov pacientov potrebuje ortoze ali proteze. Inženirji ortotike in protetike so pomemben in enakovreden del rehabilitacijskih timov. S sodobnimi pristopi, npr. z digitalizacijo, laserskim skeniranjem, računalniško podprtim oblikovanjem pripomočkov in njihovo izdelavo, pacientom prilagajajo in nameščajo ortoze (ki telesu pomagajo izvajati gibe in funkcije) in proteze (ki nadomeščajo dele telesa).
Svetovna zdravstvena organizacija v standardih za protetiko in ortotiko navaja, da je v razvitih deželah potreba po med 15 in 20 kliničnih protetikih in ortotikih na milijon prebivalcev. V Sloveniji je trenutno približno 30 delujočih kliničnih ortotikov in protetikov, kar je na število prebivalcev manj od standardov v razvitih državah, so še zapisali v sporočilu za medije na URI Soča.
V URI Soča že vse od ustanovitve deluje današnji Center za ortotiko in protetiko, kjer je zaposlenih 24 inženirjev ortotike in protetike, ki izdelujejo in aplicirajo proteze, ortoze in epiteze. Center je tudi učna baza Zdravstvene fakultete v Ljubljani, smeri ortotika in protetika. Robert Janežič, glavni inženir na Centru za ortotiko in protetiko URI Soča, je ob mednarodnem dnevu izpostavil: "Potreba po delu inženirjev ortotike in protetike se povečuje. Vzroki za to so v staranju prebivalstva, pa tudi v vse kakovostnejši zdravstveni oskrbi ter možnostih, ki jih za zdravljenje ponuja sodobna medicina. V URI Soča smo ortotiki in protetiki del terciarnega nivoja slovenskega zdravstvenega sistema. Naše delo je poleg oskrbe najtežjih pacientov tudi spremljanje svetovnega razvoja in uvajanje novih znanj v slovenski prostor, nadzor nad kakovostjo in izpolnjevanje regulatornih zahtev EU. Prisotni pa smo tudi v mednarodnem okolju, saj že vrsto let oskrbujemo paciente in izobražujemo zdravstvene strokovnjake v različnih v vojnih konfliktih prizadetih območjih, npr. v državah Zahodnega Balkana, Libiji, Gazi in Kolumbiji. Ob teh uspehih pa žal ne moremo mimo dejstva, da se tudi naša poklicna skupina v Sloveniji sooča s težavami, povezanimi s pomanjkanjem kadra in neenakovrednim vrednotenjem stroke v zdravstvenem sistemu. Želimo si, da bi se to čim prej uredilo."
Ortopedska tehnika je v Sloveniji prisotna že več kot 100 let. Leta 1919 je bila ustanovljena Državna protezna delavnica v Ljubljani in pričela z organiziranim delom z osebami, ki so potrebovale proteze ali ortoze. Delavnica je pomenila tudi zametke tehničnega dela današnjega Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije Soča, ki že desetletja uspešno povezuje področje rehabilitacijske medicine ter ortotike in protetike.