Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na slovesnosti ob 70-letnici Doma Lukavci Ljutomer, ki osebam s posebnimi potrebami nudi institucionalno varstvo, poudarila pomen strpne družbe in socialne države.
Kot so še sporočili iz urada predsednice države, je Pirc Musar na slovesnosti, ki je bila v sredo, 31. maja, izpostavila napredek, ki ga je zavod naredil pri zagotavljanju kakovosti bivanja in spodbujanju spoštljivega, naklonjenega odnosa skupnosti do oseb s posebnimi potrebami.
"To je Slovenija, ki jo želimo imeti na severu in jugu, vzhodu in zahodu naše države," je poudarila predsednica države, ki bo, kot je dejala, vedno zagovarjala boljše pogoje dela in boljše plačilo za takšno odgovorno delo.
Opozorila je tudi na pomen osebnega dostojanstva in varnosti stanovalcev Doma Lukavci, h katerima ključno pripomorejo zaposleni. K sprejetosti oseb s posebnimi potrebami pripomorejo tudi organizirane aktivnosti zunaj zavoda, ki spodbujajo boljšo družbeno integracijo in večjo samostojnost, je še dejala.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v nagovoru opozoril na prepočasno reševanje problematike nameščanja oseb po sklepu sodišč.
Varuh človekovih pravic Svetina pa je opozoril, da je nemogoče spregledati prepočasno reševanje problematike nameščanja oseb po sklepu sodišč in razvoj deinstitucionalizacije v Sloveniji.
Kot so sporočili iz urada varuha, se je Svetina v preteklosti srečal z ljudmi, ki so jih zaradi prostorskih stisk nekateri posebni socialno-varstveni zavodi morali namestiti na hodnike ali v prostore, ki temu zagotovo niso namenjeni.
"Ukrepal sem takoj in po skupnem ogledu Dutovelj s tedanjo ministrico Ksenijo Klampfer je ta našla sredstva za dodatne kapacitete v socialno-varstvenih zavodih in načine, da se te stiske in stopicanja na mestu nekoliko premaknejo. Tako se je začela reševati stiska Doma na Krasu v Dutovljah, v domu Lukavci in v domu na Ptuju. S tem pa je bil storjen le prvi korak," je dejal.
Državni preventivni mehanizem
Predstavil je tudi zadnje ugotovitve Državnega preventivnega mehanizma, ki deluje v okviru institucije varuha, da so varovani oddelki še vedno prezasedeni. Zaradi odločitev sodišč, da je sprejem treba opraviti po sprostitvi prvega prostega mesta, se je stiska v določeni meri sicer prenesla tja, kjer posamezniki čakajo na sprejem. To so psihiatrične bolnišnice, domače okolje ali tudi drugi socialnovarstveni zavodi.
Varuh je pozdravil prizadevanja pristojnega ministrstva za zagotovitev večjega števila mest v varovanih oddelkih in za razbremenitev obstoječih varovanih oddelkov posebnih socialnovarstvenih zavodov. Kljub temu pa je znova opozoril, da je prezasedenost zavodov kršitev pravice posameznikov, nameščenih na varovanih oddelkih.
"Razmere na tovrstnih oddelkih, ki trajajo že deset let in več, so po kriterijih Državnega preventivnega mehanizma označene kot grdo ravnanje s stanovalci," je povedal. Ob tem je podprl načrte odločevalcev za nove dislocirane enote, ob čemer se bo upoštevalo načrtovano deinstitucionalizacijo, za osebe z motnjami v duševnem zdravju kot tudi širitev skupnostnih storitev.
"Težko si je vsem nam, ki smo zunaj teh zidov, predstavljati, kaj za ljudi z različnimi motnjami v duševnem zdravju pomeni gneča v prostoru. Kaj pomeni za nekoga spati na hodniku ali celo v kopalnici. Kaj pomeni za osebje blažiti napetosti, ki vzniknejo, če je preveč ljudi z različnimi težavami na kupu. Kaj pomeni načrtovati delo v takšnih razmerah in zagotavljati varnost ter dostojnost obenem," je še opozoril varuh.